Jugoslovansko-poljski odnosi med letoma 1945 in 1956Lukanc, Maja (Avtor) Ajlec, Kornelija (Mentor) Gabrič, Aleš (Komentor) politikapolitična zgodovinasocializembilateralni odnosiprijateljstvosovražnosthladna vojnaV prvem desetletju po drugi svetovni vojni sta Jugoslavija in Poljska na bilateralni ravni prešli cel spekter odnosov med prijateljstvom in sovražnostjo. Poglavitno dinamiko njunih stikov je narekovala Sovjetska zveza, medtem ko je bila njihova intenzivnost odvisna od številnih notranjepolitičnih in družbenozgodovinskih dejavnikov. Pričujoča doktorska naloga na podlagi jugoslovanskih, poljskih in drugih virov ponudi vpogled v jugoslovansko-poljske odnose med letoma 1945 in 1956, pri tem pa se ne omejuje zgolj na politične stike, temveč poskuša zajeti kar se da široko paleto medsebojnega sodelovanja. Pri tem si pomaga s konceptom prijateljstva v mednarodnih odnosih, ki z raziskovanjem prijateljskih praks ponudi dodatno metodološko orodje v analizi narave in intenzivnosti jugoslovansko-poljskih odnosov. Disertacija tako prispeva k boljšemu razumevanju zunanjepolitične situacije v sovjetskem bloku in raznolikosti vzhodnoevropskih komunističnih režimov v prvem povojnem desetletju. Jugoslavija in Poljska sta v prvih treh povojnih letih uspeli razviti širok spekter medsebojnega sodelovanja, zlasti če upoštevamo, da so bila njuna izhodišča zaradi pomanjkanja predhodnih navezav in ogromne vojne škode dokaj skromna. V trenutku, ko je sodelovanje med državama začelo kazati konkretne rezultate, ki so bili posledica na novo podpisanih sporazumov in vzpostavljenih institucionalnih vezi, je nastopil jugoslovanski spor z Informbirojem. V naslednjih letih so se jugoslovansko-poljski stiki skrčili na minimum in obe strani sta v izkrivljanju slike drugega poskušali najti novo identiteto in uveljaviti novo resnico. A Poljska je v času spora vodila manj sovražno protijugoslovansko politiko kot druge države vzhodnega bloka, po Stalinovi smrti pa je paradoksalno najbolj zadržano pristopila k normalizaciji odnosov z Jugoslavijo. Ponovno navezavo stikov so najprej narekovali zunanjepolitični dogodki, nato pa poljsko notranjepolitično vrenje, ki je vrhunec doseglo oktobra 1956, ko si je Poljska povrnila del svoje suverenosti. Jugoslavija in Poljska sta tako med vzhodnoevropskimi komunističnimi državami dosegli največjo samostojnost v odnosu do Sovjetske zveze – Poljska znotraj, Jugoslavija izven bloka –, dodatno bližino pa sta našli v iskanju lastne poti v socializem. M. Lukanc20202023-11-15 07:58:18Doktorsko delo/naloga152259UDK: 94(497.1:438)"1945/1956"COBISS_ID: 31817475sl