Delovna terapija in duševno zdravje mladostnikovStopar, Jasmina (Avtor) Plemelj Mohorič, Alenka (Mentor) Gričar, Nevenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijaobravnavamentalno zdravjemladostništvokakovost življenjaokupacijeUvod: Dobro duševno zdravje mladostnika pripomore k njegovemu dobremu počutju ter mu omogoča izvedbo okupacij in bolj učinkovito delovanje v vsakodnevnem življenju. Namen: Proučiti delovnoterapevtsko obravnavo mladostnikov z motnjo v duševnem zdravju, ter strategije in pristope, ki se najpogosteje uporabljajo pri obravnavi. Metode dela: Izveden je bil pregled literature s pomočjo modela PRISMA. Iskanje je potekalo s pomočjo znanstvenih baz Academic Search Complete, Sage Journals, Web of Science, Eric in Medline. Pri iskanju je bila uporabljena kombinacija ključnih besed delovna terapija, mladostnik in duševna motnja v angleškem jeziku: occupational therapy, adolescent, mental disorder. V analizo so bili vključeni članki izdani med leti 2010–2022, napisani v angleškem jeziku, s polnim dostopom do celotnega besedila. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih dvanajst člankov, ki so bili objavljeni v znanstvenih revijah. V vseh člankih je bila navedena uporaba različnih intervencij, v katere se je vključevala tudi delovna terapija. Razprava in zaključek: Analiza izbranih člankov je podala dve temi: vpliv delovnoterapevtskih obravnav na mladostnike z motnjo v duševnem zdravju in vrste strategij, ki jih delovna terapija uporablja pri delu. Izboljšano vsakodnevno delovanje, večje zanimanje za vključevanje v okupacije in večje zadovoljstvo pri njihovi izvedbi, opazno zmanjšanje negativnih vedenjskih vzorcev, prisotno zmanjšanje stresa in lažje izražanje čustev, izboljšana socializacija in lažje vzpostavljanje odnosov z drugimi ter zmanjšanje simptomov duševne motnje so eni izmed glavnih pozitivnih učinkov vključevanja delovne terapije v obravnave mladostnikov z motnjo v duševnem zdravju. Preko različnih individualnih in skupinskih obravnav, ki temeljijo na vedenjsko-kognitivnih strategijah in spodbujajo posameznikov duševni razvoj in dobro počutje, delovni terapevti dosežejo, da uporabniki razvijajo svoja močna področja in spretnosti, iščejo nove interese, gradijo na svoji samopodobi, zadovoljstvu in samozavesti, ter oblikujejo in vzpostavljajo zdrave rutine, ki jim prinesejo potreben nadzor v njihovem življenju. V same obravnave se vključujejo tudi drugi deležniki, na primer starši, ki nudijo potrebno podporo pri samem procesu izvedbe obravnav. V prihodnje pa so potrebni še dodatni premiki v smeri raziskav na tem področju, saj je samo področje relativno slabo raziskano.[J. Stopar]20232023-11-12 07:45:36Diplomsko delo/naloga152226UDK: 615.851VisID: 131820COBISS_ID: 171800323sl