Razvoj pojma nepremoženjske škodeRadivojević, Agnes (Avtor) Možina, Damjan (Mentor) nepremoženjska škodaodškodninska odgovornostvarstvo osebnih podatkovvarstvo zasebnostirazžalitevdiskriminacija in trpinčenje na delovnem mestuNepremoženjska škoda predstavlja eno od pravno priznanih oblik škode v slovenskem pravnem redu. Denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo določa OZ v 179. členu. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena odškodnine ter ne sme podpirati teženj, ki z naravo in namenom odškodnine niso združljive (tj. pravična denarna odškodnina). Nepremoženjsko škodo ravno tako priznava pravni red EU, čeprav ne vzpostavlja enotnega režima odškodninske odgovornosti. Nasprotno, za določitev pravil o prisoji denarne odškodnine so odgovorne države članice, saj je področje iz pristojnosti EU izključeno. Magistrsko diplomsko delo podrobneje analizira razvoj pojma nepremoženjske škode na štirih področjih, in sicer: varstvo osebnih podatkov, zasebnost, razžalitev ter diskriminacijo in trpinčenje na delovnem mestu. Vsa področja veljajo za relativno nova in se v povezavi z odškodnino za nepremoženjsko škodo šele razvijajo. Ne glede na to, da so omenjena področja v različnih zakonodajnih virih nekoliko drugače urejena, veljajo glede odškodninske odgovornosti na vseh splošna pravila civilnega prava. Oškodovalec za nepremoženjsko škodo torej odgovarja, ko so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti (tj. protipravnost, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, škoda in krivda). Navedeno je v magistrskem diplomskem delu predstavljeno skozi sodno prakso Sodišča EU, ESČP in nacionalnih sodišč.20232023-11-11 09:00:03Magistrsko delo/naloga152219VisID: 116865COBISS_ID: 174415107sl