<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Varnost diagnostičnega ultrazvoka in smernice za uporabo</dc:title><dc:creator>Pišek,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Arnuga,	Sašo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>diagnostični ultrazvok</dc:subject><dc:subject>stranski učinki ultrazvoka</dc:subject><dc:subject>termični indeks</dc:subject><dc:subject>mehanični indeks</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>smernice</dc:subject><dc:description>Uvod: Stranske učinke diagnostičnega ultrazvoka razdelimo v dve skupini: termične in netermične/mehanične. Do slednjih pride predvsem zaradi plina znotraj mehkih tkiv (zrak v alveolih, črevesju in kontrastnih sredstvih). Ko so mehurčki takšnega plina  izpostavljeni ultrazvočnemu valovanju, lahko zanihajo, pri čemer se lahko spreminja položaj in velikost mehurčka. Takšne oscilacije lahko povzročijo poškodbe celic. K netermičnim učinkom prištevamo še možnost nastanka novih prostih radikalov in sevalno silo, ki pa ne povzroči nobenih poškodb. Pri termičnih učinkih pride do poškodbe celic zaradi segrevanja tkiv – del energije ultrazvočnega snopa se med preiskavo pretvori v toploto. Za nadzor nad varno uporabo ultrazvoka sta definirana termični indeks (standard, ki uporabniku omogoča oceno nevarnosti segrevanja tkiva) in mehanični indeks (indikator sposobnosti UZ snopa, da povzroči kavitacijo). Upoštevamo smernice in priporočila za varno uporabo: priporočila o tem, kakšen je lahko dvig temperature, opozorila za uporabo različnih tehnik preiskave, pregledovanju tkiv, kjer je prisoten plin in možnost kavitacije. Namen: Opisati osnovno načelo ultrazvoka, raziskati varnost diagnostičnega ultrazvoka in varnostne smernice. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo sistematičnega pregleda literature. Iskanje je potekalo od decembra 2021 do februarja 2023 v različnih podatkovnih bazah. Iz prvotnih 3045 zadetkov smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev rezultate omejili na 23 virov, ki smo jih vključili v magistrsko delo. Rezultati: Rezultate smo predstavili v dveh tabelah: v prvi so podani avtorji, leto raziskave in tehnični parametri raziskave (frekvenca, jakost ultrazvoka, čas skeniranja, način zajemanja podatkov, tarča oz. tkiva v snopu, termični in mehanični indeks ter drugi tehnični podatki o raziskavi), v drugi pa namen in ugotovitve raziskav. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da diagnostični ultrazvok v mnogih primerih povzroči dvig temperature od 1 °C do 2 °C, lahko tudi do 5 °C. Kadar so med preiskavo v tkivu prisotni plinski delci, pride zaradi akustične kavitacije do rupture kapilar in drobnih žil, poškodb mišičja, maščevja in sprememb v delovanju srčne mišice. Prav tako so vrednosti termičnega in mehaničnega indeksa velikokrat presegle dovoljene. Pomembno je poznavanje ozadja delovanja ultrazvoka, stranskih učinkov, smernic in priporočil. Preiskava se naj izvede le, kadar je to potrebno in je korist večja od možne škode, med preiskavo spremljamo vrednost termičnega in mehaničnega indeksa ter jima prilagajamo ekspozicijske parametre, še posebej smo previdni pri pregledavanju nosečnic, v pediatriji, uporabi kontrastnih sredstev; zmeraj pa sledimo načelu ALARA.</dc:description><dc:publisher>[M. Pišek]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-11 07:45:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152215</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 131815</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 171834115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
