<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Neodvisni mednarodni preiskovalni mehanizmi in uporabljivost njihovih poročil pred Mednarodnim kazenskim sodiščem</dc:title><dc:creator>Mikič,	Janina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sancin,	Vasilka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Preiskovalne komisije</dc:subject><dc:subject>neodvisni preiskovalni mehanizmi</dc:subject><dc:subject>Organizacija združenih narodov</dc:subject><dc:subject>Mednarodno kazensko sodišče</dc:subject><dc:subject>potrditev obtožnice</dc:subject><dc:subject>vojna hudodelstva</dc:subject><dc:subject>hudodelstva zoper človečnost.</dc:subject><dc:description>Vse več oboroženim konfliktom v svetu sledi ustanavljanje preiskovalnih komisij in neodvisnih preiskovalnih mehanizmov, da bi ugotovili dejstva in ukrepali proti nekaznovanosti storilcev. Mednarodne organizacije, kot npr. Organizacija združenih narodov (OZN) in njeni organi - Varnostni svet, Generalna skupščina in Svet za človekove pravice, ter Organizacija za varnost in sodelovanje  v Evropi (OVSE), s pomočjo preiskovalnih komisij, misij za ugotavljanje dejstev in neodvisnih preiskovalnih mehanizmov, obravnavata resne kršitve človekovih pravic v državah. 

Neodvisni preiskovalni mehanizmi so izjemno pomembni zaradi svoje večplastne vloge pri spodbujanju odgovornosti storilcev kaznivih dejanj, preprečevanju nekaznovanosti in podpiranju pravne države in pravičnosti ter imajo ključno vlogo pri obravnavi kršitev človekovih pravic in spodbujanju zaupanja javnosti v institucije, kar posledično krepi zaupanje v upravljanje in pravni sistem. Neodvisna preiskovalna mehanizma za Sirijo in Mjanmar, na primer, na različne načine zagotavljata ključno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS). Zbirajo in dokumentirajo dokaze v zvezi z vojnimi hudodelstvi in hudodelstvi zoper človečnost, s čimer lahko prispevajo k preiskavam MKS, ki deluje na podlagi načela komplementarnosti, kadar nacionalni sistemi ne morejo ali nočejo preganjati storilcev kaznivih dejanj. 

Hipoteza tega magistrskega diplomskega dela je: 
Poročila mednarodnih neodvisnih preiskovalnih mehanizmov so, odvisno od načina ustanovitve samega organa in njegovega delovanja, predvsem ob upoštevanju dokaznih standardov mednarodnega kazenskega pravosodja pri zbiranju dokazov, lahko sprejeta kot dokaz v postopkih pred MKS.

Po uvodnem delu sledi analiza delovanja treh neodvisnih preiskovalnih mehanizmov – dveh mehanizmov OZN, to sta mehanizma za Sirijo in Mjanmar, ter mehanizma OVSE, to je Moskovskega mehanizma. Analizirana je njihova ustanovitev, njihovi mandati ter sodelovanje z drugimi mednarodnimi akterji. Sledi predstavitev faze potrditve obtožnice pred MKS in analiza njegove sodne prakse, da bi se potrdila hipoteza, da bodo poročila neodvisnih preiskovalnih mehanizmov lahko uporabljena kot dokaz v fazi potrditve obtožnice.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-11-10 09:00:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152199</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 116862</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 174528003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
