<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Upravljanje s tveganji pri oskrbi s pitno vodo</dc:title><dc:creator>Ščetinec,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Banovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak,	Borut	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>načrti varne oskrbe z vodo</dc:subject><dc:subject>WSP</dc:subject><dc:subject>HACCP</dc:subject><dc:subject>pitna voda</dc:subject><dc:subject>ocena tveganja</dc:subject><dc:subject>identifikacija nevarnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: V Sloveniji se za zagotavljanje varne pitne vode upoštevajo načela sistema HACCP, ki ga v obliki notranjega nadzora zahteva zakonodaja. Nedavno sprejeta direktiva Evropske unije pa opredeljuje, da naj vodovodni sistemi uporabljajo načrte varne oskrbe z vodo, ki jih je razvila Svetovna zdravstvena organizacija, saj so bolje prilagojeni obvladovanju tveganj v sistemih oskrbe s pitno vodo in so zato bolj učinkoviti. Za njihovo izdelavo je potrebna celovita ocena tveganj, ki se začne z identifikacijo nevarnosti v celotnem sistemu oskrbe s pitno vodo, od odvzemnega mesta do pipe pri porabniku vode. Namen: Želeli smo predstaviti pomanjkljivosti ocene tveganj v sklopu sistema HACCP, prispevati k razumevanju načrtov varne oskrbe z vodo in predstaviti obstoj spletnega orodja WASPP – DSS, ki omogoča celovito identifikacijo nevarnosti, kot je potrebna za učinkovito implementacijo pristopa, ki temelji na tveganju. Metode dela: Delo je vključevalo sistematičen pregled literature v slovenskem, kakor tudi v tujih jezikih. Pregledu literature je sledila analiza identificiranih nevarnosti treh obstoječih HACCP-študij, izdelanih za slovenske vodovodne sisteme. Za enega izmed sistemov je bila opravljena identifikacija nevarnosti s pomočjo spletnega orodja WASPP – DSS. Te nevarnosti so bile nato primerjane s tistimi, identificiranimi v HACCP-študiji za ta vodovodni sistem. Pri tem nas je zanimalo predvsem, ali so nevarnosti, identificirane v študijah HACCP, pomanjkljive, oziroma če študija obsega vse nevarnosti od vira do porabnika. Rezultati: Nevarnosti, identificirane v študijah HACCP, se v dveh primerih nanašajo izključno na zdravstveno ustreznost vode. V vseh študijah nevarnosti le-te zavzemajo biološke, kemijske in fizikalne agense. Ena izmed študij je vključevala tudi organoleptične lastnosti vode in radioaktivnost. Nobena izmed študij ni vključevala segmentov namernega onesnaženja vode, vpliva podnebnih sprememb, količin vode in vodnih izgub ter nevarnosti, povezanih s hišnim vodovodnim omrežjem. Spletno orodje WASPP – DSS je identificiralo več nevarnosti, ki so zajemale vse naštete vidike in so vključevale celoten proces oskrbe s pitno vodo. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je obvladovanje tveganj po principu HACCP pomanjkljivo, zato obstaja realna potreba po vzpostavitvi načrtov varne oskrbe z vodo, ki morajo slediti celovitemu pristopu k oceni tveganj. Zato pa je potrebna ne le nadgraditev obstoječih sistemov HACCP, temveč vzpostavitev sistema ocenjevanja (in obvladovanja) tveganj v celoti na novi podlagi.</dc:description><dc:publisher>[T. Ščetinec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-28 07:46:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152026</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 130129</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 170461699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
