<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kontrastivna analiza prevajanja humorja med slovenščino in japonščino v Shakespearovi komediji Dvanajsta noč</dc:title><dc:creator>Kompara,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hmeljak Sangawa,	Kristina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prevajanje humorja</dc:subject><dc:subject>Shakespeare</dc:subject><dc:subject>kulturni prenos</dc:subject><dc:subject>kontrastivna analiza</dc:subject><dc:subject>humor</dc:subject><dc:subject>prevajanje v slovenščino</dc:subject><dc:subject>prevajanje v japonščino</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je analizirano prevajanje humorja v slovenščino in japonščino na podlagi Shakespearovega dela Dvanajsta noč s pomočjo Attardove splošne teorije besednega humorja (GTVH) ter prevajalskih pristopov Petra Newmarka in Christiane Nord. S pomočjo kontrastivne analize prevajanja dveh slovenskih in dveh japonskih prevodov so raziskani znotrajbesedilni in zunajbesedilni dejavniki, vključno s kulturnimi vplivi. Analiza prav tako zajema filološka, jezikoslovna, interpretativna in kulturna vprašanja prevajanja ter njihov vpliv na prevode. Glede na analizo so za prevajanje obravnavanega dela problemi filološke in interpretativne narave zanemarljivi. Bolj relevantni so jezikoslovni problemi, povezani z raznolikostjo besednih pomenov in konotacij. Izzivi se pojavljajo tudi pri kulturnem prenosu, med drugim pri kulturni koherentnosti, neujemanju kulturnih značilnosti in kulturnozgodovinskih značilnosti Shakespearovih del. Rezultati kontrastivne analize vedenjskih resursov kažejo, da humor v obravnavanem delu v večji meri temelji na nasprotovanju scenarijev in pogosto vključuje mešanje likov in besedne igre. Analiza prevodov kaže na to, da prevajalci pri prevajanju uporabljajo različne jezikovne pristope in sloge, pri čemer so starejši prevodi bolj zvesti izvirnemu jeziku. Rezultati analize kažejo na to, da ima slovenščina v splošnem več jezikovnih in kulturnih podobnosti, zaradi česar so tudi prevodi bolj podobni izvirniku v primerjavi z japonščino, kjer so v določenih primerih odstopanja velika. Kljub temu pa je odstopanje med slovenskimi in japonskimi prevodi relativno majhno, kar kaže na to, da lahko kljub pomanjkanju določenih jezikovnih struktur japonski jezik le-te nadomesti s pomensko bolj ali manj enakimi ustreznicami z občasnimi pomanjkljivostmi.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-27 07:45:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>152000</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 537321</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
