<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv prakse čuječnosti na razvoj čuječnosti in na spremembe samospoštovanja</dc:title><dc:creator>Bratanović,	Asima	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal Grum,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Brezpogojno samospoštovanje</dc:subject><dc:subject>čuječnost</dc:subject><dc:subject>MBSR</dc:subject><dc:subject>samospoštovanje</dc:subject><dc:subject>pogojeno samospoštovanje</dc:subject><dc:description>Čuječnost je v zadnjih nekaj desetletjih postala zelo priljubljen koncept in predmet številnih raziskav. Izkazala se je za učinkovito pri reševanju številnih psihičnih težav, med koristmi, ki so jih raziskave ugotovile, pa so: uravnavanje čustev, zmanjšanje depresije, sprejemanje sebe in svojih izkušenj brez obsojanja, boljše duševno zdravje in splošno zadovoljstvo z življenjem. Raziskava je preučevala vpliv ene najbolj znanih psiholoških intervencij, ki temelji na čuječnosti, Mindfulness Based Stress Reduction. Na vzorcu 36 preiskovancev smo preverili, na kakšen način sodelovanje v tem 8 do 10 tedenskem programu vpliva na samospoštovanje, njegovo pogojenost, pa tudi na razvoj same čuječnosti. Rezultati niso pokazali pomembnejših sprememb v povečanju samospoštovanja (M=36,19 prej in M= 38,42 pozneje), prišlo pa je do zmanjšanja njegove pogojenosti (samospoštovanje pogojeno s kompetenco M= 36,25 prej in M=31,61 pozneje). ; samospoštovanje pogojeno s sprejemanjem (M= 42,11 prej in M= 35,65 pozneje), in na porast lastnosti »čuječnost«, katere spremembe v raziskavi se kažejo pri vsaki posamezni komponenti. Čeprav se povprečno samospoštovanje po udeležbi v programu ni dvignilo na visoko raven, se je zmanjšala njegova pogojenost z občutkom kompetentnosti in sprejetosti s strani drugih, kar kaže na pozitivne učinke čuječnosti na razvoj brezpogojnega samospoštovanja. Pri anketirancih se je razvilo in povečalo tudi vseh pet komponent čuječnosti. Nekatere pomanjkljivosti raziskave so: majhen vzorec anketirancev, nespecifičnost populacije, ko gre za stopnjo samospoštovanja, pomanjkanje informacij o drugih aktivnostih, v katere bi se udeleženci lahko vključili v času trajanja raziskave in morebitne razlike med obema programoma, na katerih je raziskava potekala. Rezultati te raziskave so koristni za strokovnjake s področja izvajanja psihološke pomoči, izobraževalni sistem, pa tudi za vse druge ljudi, ki si prizadevajo za psihično dobro počutje.</dc:description><dc:publisher>[A. Bratanović]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-27 07:45:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151997</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.923.3:159.96(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 537319</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 187234563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
