Učinki kompresije s pomočjo elastičnega traku na poaktivacijsko potenciacijo stegenskih mišicŠegula, Jure (Avtor) Pajek, Maja (Komentor) kompresija z elastičnim trakompoaktivacijska potenciacijatenziomiografijaishemično predkondicioniranjeskok z nasprotnim gibanjemDanes se za izboljšanje akutne športne zmogljivosti uporabljajo različne metode. Najnovejša med njimi je kompresija z elastičnim trakom, ki postaja vse bolj priljubljena tako z namenom izboljšanja zmogljivosti kot tudi za rehabilitacijo. Učinki kompresije z elastičnim trakom na športno zmogljivost niso jasno dokazani, vzrok za to pa lahko tiči v različnih uporabljenih metodologijah pri njeni uporabi. Zato je bil namen magistrskega dela raziskati učinke kompresije z elastičnim trakom, uporabljene na stegnu, na zmogljivost bilateralnega skoka z nasprotnim gibanjem (countermovement jump – CMJ) ter kontraktilne lastnosti stranske mogočne mišice (vastus lateralis – VL) in srednje mogočne mišice (vastus medialis – VM). V raziskavo smo vključili 19 rekreativnih športnikov (11 moških in 8 žensk, starih 23,10 ± 2,70 let). Merjenci so bili naključno razporejeni na dneve uporabe kompresije z elastičnim trakom (3 serije po 2 minuti kompresije, 2 minuti počitka med serijami) z vnaprej določenim eksperimentalnim (EKSP = 95,00 ± 17,40 mmHg) ali kontrolnim pritiskom (KON = 18,90 ± 3,50 mmHg). Prvi del meritev je bil opravljen pred in po ogrevanju. Sklop ogrevanja je vseboval 5 minut kolesarjenja, dinamične raztezne vaje in specifične vaje s poskoki. Drugi del meritev je potekal po uporabi kompresije z elastičnim trakom in je obsegal šest merilnih točk (0,5, 3, 6, 9, 12, 15 min). Kompresija stegna z elastičnim trakom je imela negativne učinke na čas mišičnega krčenja (contraction time – Tc) mišic VL (p < 0,01) in VM (p = 0,03), amplitudo prečnega odmika trebuha mišice (maximal radial displacement – Dm) mišic VL (p = 0,03) in VM (p < 0,01), višino CMJ (p < 0,01) in maksimalno moč odriva pri CMJ (p < 0,01), medtem ko pri hitrosti odriva pri CMJ ni prišlo do statistično pomembnih sprememb (p = 0,18). Te spremembe smo opazili samo pri interakciji s časom, torej po koncu intervencije, ne pa tudi glede na dodeljeno metodo kompresije in/ali pri interakciji skupine in časa meritev. Ugotovili smo, da je protokol kompresije z elastičnim trakom, ki smo ga uporabili v tej raziskavi, povzročil utrujenost in ne potenciranja. Zato so potrebne nadaljne raziskave, cilj katerih bi bil raziskati razmerje med odmerkom in odzivom različnih oblik aktivnosti predkondicioniranja na živčno-mišično funkcijo.20232023-10-26 07:15:19Magistrsko delo/naloga151932VisID: 47085COBISS_ID: 173250307sl