Pozitivne in negativne plati dela od doma med epidemijoKoligar, Valentina (Avtor) Zupan, Klementina (Mentor) delo na domuvarnost in zdravje pri delu na domupandemijaDelo na domu je oblika dela, kjer delovni proces poteka v prostorih, ki ne spadajo med prostore delodajalca. Zakonodaja določa, da imajo delavci, ki delajo na domu, enake pravice in dolžnosti kot delavci, ki delajo v prostorih podjetja. Med dela, ki se lahko opravljajo na domu, spadajo predvsem pisarniška dela, torej delo z računalniškim zaslonom, kar predstavlja številna tveganja z vidika varnosti in zdravja pri delu. Številna podjetja bi bila v obdobju pandemije primorana, v primeru popolne prekinitve delovnega procesa, zaradi množično odrejenih karanten zaposlenih ali pomanjkanja delovnega prostora ter posledično visokih finančnih izgub, prekiniti svoje poslovanje. Implementacija dela na domu je omogočila nadaljevanje poslovanja podjetij. V diplomskem delu sem s pomočjo različnih raziskav in strokovnih člankov zbrala najpogosteje omenjene pozitivne in negativne vplive dela na domu med pandemijo in v normalnih razmerah. Na podlagi zbranih podatkov sem poskušala poiskati ukrepe, ki bi lahko pripomogli k lažjemu prehodu na delo na domu in k zmanjšanju pojavnosti negativnih vplivov tega. Slednja bi potencialno lahko delodajalcem olajšala odločitev glede uvedbe dela na domu, saj je še vedno mogoče zaznati določeno stopnjo odpora do te oblike dela, predvsem na strani delodajalcev. Pregled literaturnih virov je pokazal, da se med najpogostejšimi pozitivnimi vplivi na delavce, ki so lahko ob uvedbi ustreznih ukrepov pri prehodu na delo na domu pozitivni tudi za delodajalce, predvsem manjša potreba po prevozu na delo, večja je možnost ohranitve dela v primeru selitve podjetja ali delavca oziroma boljše zaposlitvene možnosti, večja je prilagodljivost delovnega časa ter lažje usklajevanje službenega in zasebnega življenja. Med negativnimi vplivi se pogosto pojavlja otežen nadzor nad opravljenim delom, kar je tesno povezano z oteženo organizacijo dela na domu ter s timskim delom in komunikacijo, ki lahko vodijo v različna psihosocialna tveganja, večjo pojavnost prezentizma in navsezadnje izgorelosti zaradi povečanih obremenitev, kar je za delodajalca dodaten strošek. Dolgotrajno delo na domu predstavlja tudi povečano nevarnost za razvoj različnih ergonomskih tveganj, če delovno mesto ni prilagojeno individualnim potrebam.20232023-10-25 13:20:01Diplomsko delo/naloga151900VisID: 22140COBISS_ID: 174512131sl