<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sinteza in vrednotenje knjižnice elektrofilnih fragmentov kot kovalentnih zaviralcev kaspaze 1</dc:title><dc:creator>Kemperle,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez,	Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Meden,	Anže	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Alzheimerjeva bolezen</dc:subject><dc:subject>mikroglija</dc:subject><dc:subject>kaspaza-1</dc:subject><dc:subject>kovalentni fragmenti</dc:subject><dc:description>Alzheimerjeva bolezen (AB) je nevrodegenerativna bolezen, pri kateri se pojavi postopna izguba spomina in poslabšanje kognitivnih funkcij. Poglavitni patološki znaki bolezni so plaki amiloida β (Aβ) in nevrofibrilarne pentlje, zelo pomembno vlogo pa ima tudi vnetje centralnega živčnega sistema – nevrovnetje. Prvi znak nevrovnetja je aktivacija mikroglije, kjer se pri provnetnem fenotipu M1 sproščajo citokini, ki aktivirajo sestavljanje inflamasoma NLRP3. Po aktivaciji inflamasoma NLRP3 se z odstranitvijo prodomene aktivira cisteinska provnetna kaspaza-1, ki cepi pro-IL-1β do njegove aktivne oblike IL-1β. Pri mišjih modelih AB farmakološko zaviranje kaspaze-1 preprečuje progresivno kopičenje plakov Aβ, zmanjšuje nevrovnetje in ohranja normalne koncentracije sinaptofizina v hipokampusu.
Pri rešetanju knjižnice elektrofilnih fragmentov na UL FFA so bili odkriti trije zadetki kovalentnih bojnih glav – karbamoil fluorid, 1,3,4-oksatiazol-2-on ter imidazolid, ki so zavirali encimsko aktivnost kapsaze-1. V magistrski nalogi smo sintetizirali analoge dveh zadetkov – 1,3,4-oksatiazol-2-ona B ter karbamoil fluorida C, pri čemer smo spreminjali substituente na osnovnem ogrodju (substituenti na indolu pri analogih zadetka C) oziroma zamenjali fenilni obroč s furanom in njegovimi analogi (zadetek B). Dodatno smo na indolinu karbamoil fluoridno bojno glavo zamenjali še z nekaterimi drugimi, v literaturi opisanimi elektrofilnimi skupinami. Po postavitvi in optimizaciji sintezne poti smo uspeli pripraviti 23 spojin, za katere smo ovrednotili jakost zaviranja človeške kaspaze-1. Kaspazo-1 je zaviralo osem karbamoil fluoridov, preostali fragmenti so bili neaktivni. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da je za zaviralno aktivnost ugodna predvsem prisotnost sterično majhnih 5- ali 6- substituentov (npr. fluor, nitro ali hidroksi), tolerirani pa so tudi estri acetata na mestu 3. Slednji predstavljajo tudi najboljše izhodišče za optimizacijo zaviralne aktivnosti in za rast fragmenta.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-22 07:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151840</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 103015</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
