Vpliv razmerja komponent in različnih topil pri polnjenju mezoporoznega silicijevega dioksida na sproščanje fenofibrata v izbranem vodnem medijuGornik, Nika (Avtor) Planinšek, Odon (Mentor) Baumgartner, Ana (Komentor) trdne disperzijemezoporozni silicijev dioksidfenofibratizboljšanje raztapljanjaVelik delež zdravilnih učinkovin ima neustrezne fizikalno-kemijske lastnosti. Med temi je verjetno najpomembnejša topnost. Poznamo veliko različnih načinov, kako učinkovinam izboljšati topnost, eden izmed njih je izdelava trdnih disperzij s primerno pomožno snovjo – to pomeni, da izdelamo dostavni sistem, kjer je zdravilna učinkovina dispergirana v trdnem nosilcu. Uporaben nosilec trdnih disperzij je lahko mezoporozen silicijev dioksid, ki ga poleg poroznosti odlikuje velika specifična površina. Te lastnosti omogočajo vgradnjo večje količine zdravilne učinkovine. Trdne disperzije so se izkazale za dober način izboljšanja raztapljanja tistih učinkovin, ki spadajo v drugi razred biofarmacevtskega klasifikacijskega sistema. Njihovi lastnosti sta slaba topnost in dobra permeabilnost skozi membrane. V ta razred spada učinkovina fenofibrat, ki se uporablja kot antilipemik in spada v družino fibratov. Izdelali smo trdne disperzije fenofibrata z metodo odparevanja topila pri znižanem tlaku s tremi različnimi topili, pri dveh različnih temperaturah in s petimi različnimi deleži prisotnega fenofibrata. Ugotavljali smo, kako te spremenljivke vplivajo na izboljšanje raztapljanja učinkovine v mediju, ki simulira želodčne pogoje. Trdnim disperzijam smo vrednotili tudi specifično površino, amorfnost in fizikalno stabilnost. Kot nosilec trdnih disperzij smo uporabili Syloid® 244 FP. Ugotovili smo, da se raztapljanje fenofibrata bistveno izboljša z vgradnjo v mezoporozni nosilec. Pri tem je pomembna izbira topila in temperatura izdelave. Najboljše rezultate smo dobili pri trdnih disperzijah izdelanih z etil acetatom, v katerem je topnost fenofibrata že v osnovi dobra, ter z izdelavo pri višji temperaturi, kar tudi pojasnjujemo z višjo topnostjo in posledično boljšim vgrajevanjem v pore nosilca. Te trdne disperzije so imele najboljše rezultate sproščanja ne glede na delež prisotnega fenofibrata. Pri ostalih trdnih disperzijah izdelanih z drugima dvema topiloma pa se je sproščanje učinkovine slabšalo z večanjem njenega deleža. Ugotovili smo, da delež komponent in temperatura izdelave pomembno vplivata tudi na pojav nanokristalov učinkovine v trdnih disperzijah ter da izdelane trdne disperzije niso fizikalno stabilne.20232023-10-21 07:45:22Magistrsko delo/naloga151826VisID: 103012sl