Učinek joge in stabilizacijskih vaj na vzdržljivost in raztegljivost mišic trupa pri zdravih odraslih osebahPetrič, Maja (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Zaletel Kragelj, Lijana (Komentor) stabilnost hrbtenicepreventivagibljivosttelesna vadbaUvod: Primerno vzdržljive in raztegljive mišice trupa predstavljajo ob ustrezni gibljivosti hrbtenice pomembno komponento sistema stabilnosti hrbtenice in medenice. Z vidika preprečevanja oziroma zmanjšanja tveganja za pojav bolečine v spodnjem delu hrbta se kot učinkoviti kažejo programi telesne vadbe za stabilizacijo hrbtenice in medenice. Na tem raziskovalnem področju se vse pogosteje pojavlja tudi hatha joga, za katero je značilno postopno izvajanje in stopnjevanje vadbe, usmerjeno tudi h krepitvi in uravnoteženju mišične vzdržljivosti ter gibčnosti telesa. Področje preventivnih vadb za krepitev zdravja hrbtenice in medenice je še vedno slabše razvito in raziskano. Namen: Namen doktorskega dela je bil izdelati strokovno in znanstveno utemeljen vadbeni program za izboljšanje in uravnoteženje vzdržljivosti in raztegljivosti mišic trupa ter gibljivosti hrbtenice. Poleg učinkov vadbenega programa so bili v raziskavi primerjani še rezultati novih testov vzdržljivosti mišic trupa, izvedenih na rimski klopi (testi RK), z rezultati uveljavljenih testov, ki jih predlaga avtor McGill (testi MG). Metode dela: Izvedena je bila nerandomizirana nadzorovana raziskava, v kateri so sodelovali zdravi odrasli brez bolečin in poškodb hrbtenice in medenice, ki pred vključitvijo v raziskavo niso izvajali vadb za krepitev mišic trupa in/ali izboljšanje gibčnosti trupa. Raziskava je potekala v dveh delih: (1) primerjava dveh skupin testov vzdržljivosti mišic trupa; (2) analiza učinkovitosti vadbenega programa. V drugem delu raziskave so bili preiskovanci razdeljeni v dve skupini: vadbeno (VS), v kateri so 12 tednov, dvakrat na teden po 60 minut, izvajali hatha jogo, stopnjevano po načelih segmentne stabilizacije hrbtenice in medenice; ali v primerjalno skupino (PS), v kateri so bili naprošeni, da med raziskavo ohranijo svoj trenutni življenjski slog. Ob vključitvi v raziskavo (PRED) in po končanem obdobju vadbe (PO) je bila testirana vzdržljivost in raztegljivost mišic trupa ter gibljivost prsno-ledvenega dela hrbtenice. V prvem delu raziskave je bila izvedena statistična analiza primerljivosti testov MG in RK, v drugem pa kvantitativna analiza sprememb merjenih spremenljivk (analiza PRED in PO, primerjava VS in PS) in analiza povezanosti teh sprememb z izbranimi značilnostmi življenjskega sloga preiskovancev. Rezultati: Testiranja vzdržljivosti mišic trupa s testi MG in RK se je udeležilo 68 preiskovancev (stari 31,9 (7,2) leta). Čas zadrževanja testnega položaja je bil pri treh od štirih testov RK pomembno daljši (p < 0,001) kot pri testih MG, izračuni razmerij vzdržljivosti so bili med MG in RK primerljivi (z izjemo razmerja med fleksorji in ekstenzorji trupa; p < 0,001), dva od treh testnih položajev RK sta bila ocenjena kot nekoliko manj naporna kot testa MG (p ? 0,001). V drugem delu raziskave je sodelovalo 72 preiskovancev (nVS = 36, stari 32,2 (6,8) leta; nPS = 36, stari 29,9 (7,8) leta). Preiskovanci VS so ob koncu dosegli statistično značilno boljšo vzdržljivost vseh testiranih mišic trupa (p < 0,01) ter razmerje med fleksorji in ekstenzorji trupa (p = 0,005). Izboljšala se je raztegljivost m. iliopsoas (p ? 0,001) in rezultat testa V-doseg sede (p = 0,001) ter gibljivost prsno-ledvenega dela hrbtenice (p < 0,05). V PS se je rezultat testa V-doseg sede pomembno (p = 0,031) poslabšal, druge spremembe v PS niso bile statistično značilne. Med skupinama VS in PS so bile statistično značilne razlike ugotovljene le pri testu V-doseg sede (p = 0,032) in rotacijah hrbtenice (p = 0,036). Večina sprememb merjenih spremenljivk je bila povezana le z udeležbo v vadbenem programu (p < 0,05), pri drugih značilnostih življenjskega sloga pa se kaže le nekaj posameznih povezanosti. Razprava in sklep: Testi RK kažejo nekatere primerljive značilnosti s testi MG, pri določenih značilnostih pa so se testi RK izkazali za boljše in uporabnejše. S hatha jogo, stopnjevano po načelih segmentne stabilizacije hrbtenice in medenice, lahko pomembno izboljšamo vzdržljivost mišic trupa ter nekatera razmerja njihove vzdržljivosti, raztegljivost nekaterih mišic ter gibljivost prsno-ledvenega dela hrbtenice. V prihodnje bi bilo smiselno spremljanje dolgoročnih učinkov predlaganega vadbenega programa na večjem vzorcu preiskovancev.20232023-10-21 07:15:50Doktorsko delo/naloga151818VisID: 25330sl