<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izdelava 3D modela v programu autodesk alias autostudio</dc:title><dc:creator>Vrtačnik,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iskra,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>3D-model avtomobila</dc:subject><dc:subject>vizualizacija</dc:subject><dc:subject>NURBS-modeliranje</dc:subject><dc:subject>animacija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu z naslovom Izdelava 3D modela v programu Autodesk Alias Autostudio je predstavljen celoten proces od uvoza prostoročnih avtomobilskih skic v program do končnih vizualizacij 3D-modela. 
V teoretičnem delu je predstavljena kratka zgodovina razvoja računalniško podprtega načrtovanja in njegovih prednosti, ki jih ponuja. Ker je bil končni izdelek diplomskega dela 3D-model avtomobila, so v teoretičnem delu opisane faze delokroga v avtomobilski industriji, kako se ideje, ki so na listu papirja, pretvorijo v končni konceptni produkt. Sledi poglavje o modeliranju in načinih, kako lahko 3D-objekt oziroma njegovo geometrijo predstavimo in kaj so prednosti določenega pristopa k modeliranju. Nato je razložen pojem razred A-model, kakšne standarde mora zahtevati, zakaj je pomemben in v kateri fazi delokroga se pojavi v avtomobilski industriji. V poglavju Osnove so opisane NURBS-krivulje, NURBS-površine, kontinuitete in tolerance, ki nam služijo, da bo model vizualno lep in vodotesen. Na koncu teoretičnega dela je še prikaz uporabniškega vmesnika programa Alias in njegovih glavnih menijev.
V eksperimentalnem delu je opisan postopek izdelave žičnega modela na podlagi skic in nato dodajanje površin z različnimi orodji. V tej fazi smo raziskovali različna orodja za doseganje toleranc in kontinuitet. Žični model je osnova, ki nam je služila za orientacijo v delovnem prostoru in pri pridobitvi občutka za volumen avtomobila. Skozi celoten proces modeliranja smo tudi preverjali kontinuitete, saj smo se srečevali z raznimi prelomi in luknjami med površinami. Model smo tudi analizirali z uporabo različnih senčnikov, ki so nam podali informacije o površinah. Po končanem postopku modeliranja so sledile še upodobitve. Model smo shranili in uvozili v program VRED, ki je specializiran za ustvarjanje vizualizacij modelov – prototipov. Model smo umestili v sceno, mu dodali materiale in izvozili končno animacijo. Posnetki so bili nato uvoženi v program Adobe Premiere Pro, kjer smo animacijo dopolnili še z glasbo in besedilom</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-20 09:00:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151792</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 96745</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
