Vrednotenje vpliva procesnih parametrov iztiskanja talin na fizikalne lastnosti in raztapljanje trdne disperzije hidroksipropilmetilcelulozaacetatsukcinataStenšak, Vanesa (Avtor) Janković, Biljana (Mentor) Huzjak, Tilen (Komentor) tehnologija iztiskanja talinamorfne trdne disperzijeiztiskanecraztapljanjekoloidni delci85 % zdravilnih učinkovin (ZU) na trgu je vgrajenih v peroralne farmacevtske oblike (FO). Velik delež ZU ima slabo vodotopnost, zato je izboljšanje topnosti ZU eden izmed ključnih korakov za dosego boljše biološke uporabnosti (BU). Priprava amorfnih trdnih disperzij (ASD) s tehnologijo iztiskanja talin (HME) je ena izmed najbolj uporabljenih metod za izboljšanje BU slabo topnih ZU. ASD so disperzije ene ali več ZU v trdnem inertnem nosilcu, ki med raztapljanjem upočasni in zavira nukleacijo in rast kristalov ter vzdržuje koncentracijo ZU nad ravnotežno. V sklopu magistrske naloge smo s HME pri različni procesni temperaturi, hitrosti vrtenja polžev in dovajanju vstopne zmesi pripravili 4 vzorce ASD. Uporabili smo šibko bazično ZU iz razreda BCS II, kot nosilni polimer pa šibko kisel HPMCAS tip L. Z nadaljnjimi analizami smo raziskovali vpliv procesnih parametrov na raztapljanje ASD. Vzorcem smo z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC) določili temperaturo steklastega prehoda, pri čemer med posameznimi vzorci nismo zaznali razlik. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo spremljali proces njihovega raztapljanja v biorelevantnem mediju FaSSIF. Ob različnih časovnih točkah smo opazovali velikost, obliko in število delcev na površini ASD po raztapljanju v mediju FaSSIF pri vrednosti pH 6,5 in ugotovili, da delci s časom rastejo do ravnotežne velikosti 140–200 nm, medtem ko se njihova morfologija s časom ne spreminja. Raziskave so pokazale, da različni procesni parametri vplivajo na velikost koloidnih delcev, ki nastajajo pri raztapljanju. Pri najnižji preiskovani vrednosti pH 5,75 medija FaSSIF v času 5 minut ni bilo razvitih koloidnih delcev, pri vseh ostalih preiskovanih vrednostih pH (6,0, 6,25, 6,5) so delci že bili razviti. Z napravo MicroFLUXTM smo potrdili, da imajo manjši koloidni delci hitrejši snovni pretok skozi lipidno membrano kot večji delci. Z napravo Zetasizer Nano ZS smo ob različnih časovnih točkah določali velikost in število nastalih nanostruktur, ki so nastale med raztapljanjem ASD v mediju FaSSIF pH 6,5, vendar med posameznimi vzorci nismo opazili razlik. Ker je prisotnost micelov v mediju FaSSIF ovirala interpretacijo dobljenih rezultatov, smo jih poskusili odstraniti s centrifugiranjem in filtracijo. Rezultate analiz ASD s HPMCAS tipa L smo primerjali z ASD, ki vsebuje tip M in so bili izdelani pri primerljivih procesnih parametrih. V primeru tipa M smo po 10 minutah namakanja ASD in vrednosti pH 6,5 medija FaSSIF izmerili manjše koloidne delce kot pri tipu L.20232023-10-20 07:45:26Magistrsko delo/naloga151778VisID: 103004sl