Zdravljenje glavobola v zvezi s temporomandibularno motnjo z Michigansko okluzijsko opornico in injekcijami botulinum toksinaOstrc, Tadej (Avtor) Rener Sitar, Ksenija (Mentor) Pirtošek, Zvezdan (Komentor) glavoboltemporomandibularna motnjaokluzijska opornicabotulinski nevrotoksinkakovost življenjapovezana z ustnim zdravjemkakovost spanjadepresijaanksioznostsomatizacijaNamen: Diagnoza »glavobol zaradi temporomandibularne motnje« je bila šele leta 2004 uvrščena v mednarodno klasifikacijo glavobolov. Glede na vzročno zvezo med temporomandibularnimi motnjami (TMM) in glavobolom zaradi TMM je razumljivo, da bi se moral glavobol zaradi TMM odzvati na zdravljenje TMM. Namen dela je bil ugotoviti, ali se da z okluzijsko opornico in/ali injekcijami inkobotulinum toksina A učinkovito zdraviti glavobol zaradi TMM. Preiskovanci in metode: Vzorec je obsegal 126 zaporednih odraslih pacientov, ki so bili zaradi TMM napoteni na Center za stomatološko protetiko (Stomatološka klinika, Univerzitetni klinični center v Ljubljani) in smo jim diagnosticirali glavobol zaradi TMM po diagnostičnih merilih tretje izdaje mednarodne klasifikacije glavobolov (ang. The International Classification of Headache Disorders 3rd Edition - ICHD-III). Paciente z glavobolom zaradi TMM smo naključno razdelili v štiri skupine po 30 pacientov in jim predpisali terapijo. Terapevtske možnosti so pri vseh vključevale svetovanje, prva skupina je prejela michigansko opornico ter injekcije inkobotulinum toksina A, druga skupina michigansko opornico ter placebo injekcije, tretja skupina kognitivno opornico ter injekcije inkobotulinum toksina A, četrta pa kognitivno opornico ter placebo injekcije. Svetovanje je obsegalo navodila o izogibanju stresnim situacijam, uživanju mehke hrane, obojestranskem žvečenju, vajah za razgibavanje stomatognatnega sistema (SGS) in lahki aerobni vadbi (lahek tek, hoja itd.). Michigansko in placebo opornice smo izdelali s folijami za globoki vlek. Placebo opornica je izdelana brez dviga griza, zobje so v stiku, opornica ne pokriva okluzijskih ploskev. Injekcije inkobotulinum toksina A in placebo injekcije v temporalni in masetrni mišici je apliciral za to usposobljen nevrolog. Protokol injiciranja inkobotulinum toksina A v temporalni mišici za zdravljenje TMM je bil 20 enot simetrično in v masetrni mišici 30 enot simetrično v vsako masetrno mišico. Učinkovitost zdravljenja glavobola zaradi TMM smo vrednotili s pacientovimi samoocenami: kakovosti življenja, povezanega z ustnim zdravjem, kakovosti spanja, bolečine, depresije, anksioznosti in somatizacije s slovenskimi različicami psihometričnih testov na dan prvega pregleda, tik pred začetkom zdravljenja, en mesec in tri mesece po vstavitvi opornice in/ali aplikaciji inkobotulinum toksina A oz. placebo injekcije. Obenem smo v istih obdobjih po vstavitvi opornice in/ali aplikaciji inkobotulinum toksina A oz. placebo injekcije vrednotili tudi stanje TMM s prvim delom diagnostičnih meril za temporomandibularne motnje (ang. Diagnostic Criteria for Temporomandibular Disorders - DC/TMD). Razlike med skupinami smo preverili s Kruskal-Wallisovim testom oziroma v primeru opisnih spremenljivk s testom hi-kvadrat ali Fisherjevim eksaktnim testom. Povezanost med rezultati psihometričnih testov in skupinami ter časom zdravljenja smo analizirali z linearnim mešanim modelom, v katerem so pacienti vključeni kot slučajni dejavnik, čas in skupina pa kot fiksna dejavnika. Interval zaupanja je bil določen na 95 %. Analiza je bila opravljena s programom R 4.1.3 (R Foundation for Statistical Computing, Dunaj, Avstrija). Rezultati: Raziskavo je zaključilo 122 pacientov od 126 pacientov (4,8 % osip). Randomizacija v štiri skupine je bila uspešna, saj med skupinami pri demografskih spremenljivkah nismo zaznali statistično značilnih razlik. Po kliničnem pregledu po protokolu DC/TMD so bile pacientom določene diagnoze: mialgija (100 % pacientov), glavobol zaradi TMM (100 % pacientov), miofascialna bolečina (29 % pacientov), artralgija desno (28 % pacientov), artralgija levo (30 % pacientov). Na podlagi kliničnega pregleda in magnetne resonance čeljustnih sklepov smo postavili tudi posamezne diagnoze v čeljustnih sklepih, pri čemer je pri levem (24 % pacientov) in desnem čeljustnem sklepu (26 % pacientov) prevladoval premik sklepne ploščice z redukcijo ter degenerativne spremembe v čeljustnih sklepih tako v desnem (13 % pacientov) kot v levem (9,8 % pacientov) čeljustnem sklepu. Bolečina ob palpaciji na treh mestih na vsaki masetrni in na treh mestih na vsaki temporalni mišici je pri vseh skupinah bila statistično značilno nižja ob 3. pregledu v primerjavi s 1. pregledom, vendar razlike med kontrolno in preostalimi skupinami niso bile statistično značilne. Samoocena glavobola na tristopenjski lestvici je pokazala izboljšanje v vseh treh skupinah v primerjavi s kontrolno skupino, vendar ni bilo zaznati statistično značilnih razlik med skupinami pri merjenju ob časovno različnih pregledih. Rezultati psihometričnih testov so bili vrednoteni v štirih časovnih obdobjih in pri vseh uporabljenih vprašalnikih je prišlo pri celotnem vzorcu do statistično značilnega izboljšanja tako v primerjavi s pregledom en mesec po terapiji kot tudi tri mesece po terapiji. V primerjavi s kontrolno skupino se je kakovost spanja statistično značilno izboljšala le v skupini z michigansko opornico. V primerjavi s kontrolno skupino se je kakovost življenja, povezana z oralnim zdravjem, statistično značilno izboljšala le v skupini z michigansko opornico. Pri preostalih vprašalnikih ni bilo statistično značilnih razlik med skupinami. Zaključek: Pri vseh štirih skupinah je prišlo do statistično značilnega izboljšanja vseh konstruktov, tj. kakovosti življenja, povezane z oralnim zdravjem, kakovosti spanja, kronične bolečine, depresije, anksioznosti in somatizacije, vendar nismo dokazali statistično značilnega odstopanja med posameznimi načini zdravljenja.20232023-10-20 07:15:17Doktorsko delo/naloga151773VisID: 25321sl