<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv tečaja plavanja na moč dihalnih mišic pri otrocih</dc:title><dc:creator>Valenčič,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kapus,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plavanje</dc:subject><dc:subject>moč dihalnih mišic</dc:subject><dc:subject>dihanje</dc:subject><dc:description>V primerjavi z dihanjem na kopnem je dihanje med plavanjem omejeno in ovirano, kar vpliva tudi na dihalne mišice. Prav tako vadba za moč dihalnih mišic izboljša plavalni rezultat posameznikov (Nahtigal, 2015). Namen naloge je bil ugotoviti učinke vadbe plavanja na moč dihalnih mišic in pljučni volumen otrok. Učinke smo primerjali z učinki vadbe plezanja. 
V raziskavo smo vključili 18 otrok, starih od 6 do 10 let, polovica se je ukvarjala z rekreativnim plavanjem in je sodelovala kot eksperimentalna skupina, druga polovica z rekreativnim plezanjem in je predstavljala kontrolno skupino. Vsi preizkušanci so izvedli začetno in zaključno meritev, s katero smo merili moč dihalnih mišic, vmes pa je potekal desettedenski vadbeni proces z vadbo enkrat na teden.
Rezultati so pokazali, da pri največjem pritisku ob vdihu po zaključku vadbe pri obeh skupinah ni prišlo do izboljšanja. Pri največjem pritisku ob izdihu po vadbenem obdobju pa je prišlo do statistično značilnih razlik le pri kontrolni skupini in ne tudi pri eksperimentalni.
Pri merjenju vpliva tečaja plavanja na forsirano vitalno kapaciteto in forsiran izdih v prvi sekundi smo ugotovili, da med skupinama v končnih meritvah ni prišlo do statistično značilnih razlik v forsirani kapaciteti in v začetnem forsiranem izdihu v prvi sekundi. Pokazalo se je značilno izboljšanje forsiranega izdiha v sekundi in njenega deleža napovedi pri plavalcih glede na začetno stanje.
Primerjali smo tudi meritve vitalne kapacitete članov eksperimentalne in kontrolne skupine. Prišli smo do ugotovitve, da ni prihajalo do značilnih razlik v končnih meritvah vitalne kapacitete. Vitalna kapaciteta se ni značilno spremenila tako pri prvi kot drugi skupini. Pri eksperimentalni skupini smo po koncu vadbenega obdobja ugotovili le značilno povečanje deleža njene napovedi.
Zaključimo lahko, da je rekreativna vadba plavanja pri testiranih otrocih prinesla nekatera, a vendarle zanemarljiva, izboljšanja moči dihalnih mišic. Enkrat tedenska vadba ni bila dovolj za viden napredek v pljučnih kapacitetah. Verjetno je bilo pri otrocih, ki so začetniki v plavanju, premalo izdihov v vodo, da bi bil učinek na moč izdihalnih in vdihalnih mišic večji.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-19 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151745</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 47073</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 173243651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
