Evtrična rjava tla – najboljša kmetijska tla v SlovenijiGrčman, Helena (Avtor) Turniški, Rok (Avtor) Suhadolc, Marjetka (Avtor) evtrična rjava tlakakovost talbonitetaSlovnijaV prispevku predstavljamo ključne lastnosti evtričnih rjavih tal, njihov pridelovalni potencial ter prostorsko razširjenost v Sloveniji. Razlike v lastnostih tal smo ovrednotili med šestimi prevladujočimi skupinami evtričnih rjavih tal, v katere smo jih razvrstili glede na matično podlago. Poleg posameznih, za kakovost pomembnih lastnosti (tekstura, globina, količina rastlinam dostopne vode, pH, zasičenost z bazičnimi kationi, kationska izmenjalna kapaciteta) smo med skupinami primerjali tudi boniteto zemljišč. V analizo smo zajeli dvesto profilov, ki so bili izkopani v okviru pedološkega kartiranja Slovenije ali drugih raziskav tal na Katedri za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete. Ugotovili smo, da evtrična rjava tla pokrivajo 15,5 % Slovenije. Največ takšnih tal je na flišu (19,3 %, 600 km2 ), sledijo evtrična rjava tla na laporovcih (12,7 %, 398 km2 ). Evtrična rjava tla na peščeno-prodnatih nanosih rek, ki so zelo pomembna za poljedelstvo in vrtnarstvo, pokrivajo le 295 km2 (9,4 %). Ta tla izstopajo po ugodni ilovnati teksturi, optimalnem pH in imajo največjo povprečno tehtano boniteto (70 točk), h kateri prispeva tudi raven relief. Vsa evtrična rjava tla imajo večjo povprečno tehtano boniteto, kot je povprečna tehtana boniteta vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji, ki znaša 36 točk, kar je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju – še posebej zaradi njihovega majhnega obsega. Prav tako moramo posebno skrb nameniti njihovemu varovanju pred različnimi oblikami degradacije.20232023-10-18 09:33:09Članek v reviji151731UDK: 631.445.3:711(497.4)ISSN pri članku: 0351-0271DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2023.03.297-324COBISS_ID: 168861955sl