Pooperativna analgezija s katetrom pod mišico erector spinae pri videotorakoskopskih operacijah pljučGams, Polona (Avtor) Šoštarič, Maja (Mentor) Erector spinae blokinterkostalni blokvideo-torakoskopske operacijetorakalna analgezijaregionalna anestezijaUvod Zgodnja rehabilitacija in aktivacija po operaciji v prsnem košu sta izrednega pomena za ohranjanje pljučne funkcije in preprečevanje pooperativnih zapletov. Razlog slabega sodelovanja bolnikov pri rehabilitaciji so najpogosteje bolečina v pooperativni rani ali stranski učinki opioidnih analgetikov. Do sedaj znane metode regionalne analgezije po torakalnih operacijah imajo pomembne omejitve, uporaba opioidnih analgetikov v večjih količinah pa je nezaželena zaradi njihovih stranskih učinkov. Namen raziskave je dokazati protibolečinsko delovanje nove metode regionalne anestezije z dovajanjem lokalnega anestetika preko katetra pod mišico erector spinae (erector spinae ploskovni blok ESPB) z zmanjšanjem porabe opioidnih analgetikov, manjšo bolečino v mirovanju in gibanju ter boljšo rehabilitacijo v prvih 48-ih urah po video-torakoskopski operaciji pljuč. Metode V prospektivno, randomizirano, kontrolirano raziskavo smo vključili polnoletne osebe, ki so bile predvidene za elektivne video-torakoskopske operacije pljuč. Bolnike smo naključno razdelili v dve skupini. V skupini ESPB smo bolnikom predoperativno vstavili kateter pod mišico erector spinae na strani operacije. Ob zaključku operacije smo jim dovedli začetni odmerek, nato pa nadaljevali z infuzijo lokalnega anestetika po protokolu. Bolniki v skupini ICNB so prejeli standardno obliko analgezije, ki je intraplevralni interkostalni blok (ICNB), izveden s strani kirurga ob koncu operacije. Vsi bolniki so dobili črpalko (ang. patient-controlled analgesia PCA), preko katere so si ob bolečini >3 po vizualni analogni lestvici (VAS) aplicirali odmerek opioidnega analgetika. Vsi bolniki so prejeli še dodatne periferno delujoče analgetike. Bolniki so vsako uro, razen med spanjem, ocenili subjektivno zaznavanje bolečine v mirovanju in med kašljanjem od 0-10 po VAS lestvici. Bolniki so na dan operacije, po 24-ih ter 48-ih urah izvedli meritve inspiratorne in ekspiratorne moči. Pooperativno mišično moč smo izmerili kot odstotek izhodiščne predoperativne vrednosti. Spremljali smo tudi pogostnost stranskih učinkov opioidnih analgetikov in pojav morebitnih zapletov v zvezi s katetrom. Rezultati V raziskavo smo vključili 60 bolnikov, od katerih je 25 iz vsake skupine prišlo do končne analize. Skupna poraba opioidnega analgetika piritramida v 48-ih urah v skupini ESPB je bila 21,64 ± 14,22 mg in v skupini ICNB 38,34 ± 29,91 mg (p=0,035). Bolniki v skupini ESPB so imeli nižje VAS v mirovanju kot bolniki iz primerjalne skupine (1,19 ± 0,73 proti 1,77 ± 1,01; p=0,039). Ni bilo statistično značilnih razlik med skupinama pri meritvah maksimalnega inspiratornega pritiska (MIP) ter maksimalnega ekspiratornega pritiska (MEP) po 24-ih urah (MIP p=0,088; MEP p=0,182) ali po 48-ih urah (MIP p=0,110; MEP p=0,645). Skupini se nista razlikovali po pogostnosti pooperativnih zapletov in pogostnosti stranskih učinkov opioidnih analgetikov. Prav tako ni bilo razlik v času do odstranitve torakalne drenaže in odpusta iz bolnišnice. Zaključki Bolniki s kontinuiranim ESPB v prvih 48-ih urah po video-asistirani torakalni (VATS) operaciji pljučnega tumorja potrebujejo manj opioidnih analgetikov in občutijo manj bolečine kot bolniki z ICNB. Med skupinama ni razlik glede pooperativne respiratorne mišične moči, pooperativnih zapletov in časa do odpusta iz bolnišnice. Kateter pod mišico erector spinae je zahtevnejši za vstavitev ter zahteva več nege kot ICNB.20232023-10-18 07:15:57Doktorsko delo/naloga151712VisID: 25308sl