Telesna vadba kot oblika nefarmakološkega zdravljenja za starejše odrasle z depresijo - pregled literatureZupanc, Hana (Avtor) Kacin, Alan (Mentor) Tomc Žargi, Tina (Komentor) Hiti, Nina (Recenzent) diplomska delafizioterapijatelesna vadbatelesna dejavnostdepresijasimptomi depresijestarejši odrasliUvod: Depresija je ena izmed najpogostejših duševnih motenj pri starejših odraslih, ki povzroča posledice na funkcionalnem, kognitivnem in socialnem področju. Prizadene predvsem starejše odrasle s kroničnimi boleznimi in kognitivnimi motnjami. Povzroča trpljenje, družinske motnje, invalidnost, poslabša izide številnih zdravstvenih bolezni in povečuje umrljivost. Predvideva se, da lahko redna telesna vadba pozitivno vpliva na simptome depresije, vendar optimalni parametri programa telesne vadbe niso znani. Namen: Namen diplomskega dela je analizirati učinke telesne vadbe na starejše odrasle z depresijo. Metode dela: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom in analizo strokovne literature. Iskanje člankov je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed in PMC. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih šest randomiziranih kontroliranih raziskav, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem. V raziskavah je bilo skupno zajetih 1400 preiskovancev. Vadbeni programi so vključevali aerobno vadbo, vadbo za izboljšanje mišične jakosti, ravnotežja ali telesno-kognitivne vaje. Statistično značilne razlike v izboljšanju simptomov depresije, ki so jih ocenjevali z različnimi lestvicami, so bile zaznane v treh raziskavah. Pri dveh od teh treh raziskav so opazili tudi boljšo telesno zmogljivost. Tri raziskave, ki so pokazale pozitiven učinek telesne vadbe na starejše odrasle z depresijo, so za intervencijo imele bodisi aerobno vadbo, vadbo za izboljšanje mišične jakosti ali kombinacijo obeh. Razprava in zaključek: Na podlagi pregledanih raziskav bi lahko sklepali, da voden vadbeni program lahko pozitivno vpliva na starejše odrasle z depresijo oz. simptomi depresije. Še vedno pa ni univerzalnega odgovora na to, kakšen program bi bil najbolj primeren za to skupino. Nek univerzalen program bi težko dobili, saj se ljudje med seboj razlikujemo tudi glede na to katero obliko vadbe bi želeli izvajati. V prihodnje raziskave bi bilo potrebno vključiti večje število preiskovancev in dati več poudarka motivaciji udeležencev, saj je bila ponekod stopnja osipa zelo velika.[H. Zupanc]20232023-10-17 09:02:08Diplomsko delo/naloga151698UDK: 615.8VisID: 130066COBISS_ID: 168727811sl