<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Everzija petnice pri teku kot dejavnik tveganja za poškodbe</dc:title><dc:creator>Nograšek,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Supej,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strojnik,	Vojko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>everzija stopala</dc:subject><dc:subject>biomehanika</dc:subject><dc:subject>kinematika</dc:subject><dc:subject>poškodba</dc:subject><dc:subject>dejavnik tveganja</dc:subject><dc:description>Glavni cilj magistrskega dela je bil spremljanje kinematike petnice v pogojih povečanja hitrosti, povečanja naklonine in pojava utrujenosti, saj je ta pomembna pri nastanku tekaških poškodb.
V študijo je bilo vključenih osem preizkušank (starosti 28,38 ± 12,45 leta; telesne višine 167,5 ± 4,57 cm; telesne mase 58,78 ± 6,54 kg), ki se rekreativno ukvarjajo s tekom in imajo prvi stik s podlago preko pete. Biomehansko analizo gibanja petnice smo izvedli s pomočjo namestitve pasivnih označevalcev »Qualisys Sports Marker Set« in »IORfoot Marker Set« ter sistema kamer Qualisys Oqus.
Tekaški protokol je obsegal pet enominutnih tekov – pri hitrosti 10 km/h, 12 km/h in 14 km/h po ravnini ter pri hitrosti 10 km/h pri naklonini 5° in 10° navzgor. Po tekaškem protokolu je sledilo 30 minut utrujanja pri 80 % SUrezerva, po katerem smo ponovili tekaški protokol petih tekov.
Biomehanska obdelava podatkov je potekala v programih Qualisys Track Manager, Visual 3D in MATLAB. Statistična obdelava podatkov je potekala v programskem okolju RStudio s pomočjo mešanih modelov. Za ugotavljanje statistične značilnosti razlik smo uporabili načrtovane primerjave povprečij s Tukeyevim popravkom.
Rezultati so pokazali, da se zaradi utrujenosti koti petnice ob postavitvi noge na podlago, največji kot in celotna amplituda obračanja petnice niso spremenili pri nobenem pogoju teka. Prav tako razlik ni bilo opaziti pri povečanju hitrosti teka. Povečanje naklonine teka za 10° je povečalo kot petnice ob postavitvi noge na podlago (p = 0,02) in zmanjšalo celotno amplitudo obračanja petnice (p = 0,004), ni pa imelo vpliva na največji kot petnice.
Ugotovili smo, da utrujenost in povečanje hitrosti teka nista imela vpliva na kinematiko petnice. Vpliv na kinematiko petnice je imelo le povečanje naklonine teka na 10°.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-17 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151691</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 47049</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 173239043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
