Analiza medsebojnih vplivov spanja in telesne dejavnosti pri mladostnikihJemec Kocjan, Kristjan (Avtor) Sember, Vedrana (Mentor) telesna dejavnostotrocimladostnikispanjeTelesna dejavnost in spanje sta temeljna dejavnika pri ohranjanju človeškega zdravja, saj omogočata optimalni celotni razvoj človeka. Glavna cilja magistrskega dela sta bila opredelitev povezav med spanjem in telesno dejavnostjo mladostnikov ter ugotoviti, kako telesna nedejavnost in dlje časa trajajoča zmerna – do živahno intenzivna telesna dejavnost vplivata na spalne navade mladostnikov. Vzorec preizkušancev je sestavljalo 173 mladostnikov, starih 15 let. Preizkušanci so obiskovali 1. letnik šestih različnih slovenskih gimnazijskih, strokovno-tehniških in poklicnih srednješolskih programov. Zaradi vnaprej postavljenih kriterijev nosljivosti merilnika (vsaj 2 dni med tednom in 1 dan med vikendom), so bili v analizo vključeni podatki 105 srednješolcev, od tega 51 fantov in 54 deklet. Telesno dejavnost in spanje smo izmerili s pomočjo večsenzorske naprave SenseWear Pro3. Količino sedenja smo določili pri meji porabe energije med 1 in 1,5 MET; za mejno vrednost zmerno – do živahno intenzivne telesne dejavnosti pa smo določili mejo pri porabi energije 4 MET. Za priporočljivo vrednost spanja smo določili 420 min/dan. Fantje so bili v povprečju skozi teden (M = 121,30, n = 46) statistično značilno (z = - 4,91, p = 0,000) več telesno dejavni v zmerni – do živahno intenzivni telesni dejavnosti kot dekleta (M = 63,52, n = 51). Kar 88 % fantov in 55 % deklet je dosegalo priporočljivo vrednost 60 minut telesne dejavnosti dnevno. Mladostniki v povprečju manj časa spijo v času šolskih dni (M = 377,40; SD = 56,54) kot med vikendom (M = 443,64; SD = 65,38); t(93) = - 9,29, p = 0,000). V povprečju so dekleta (M =418,82; SD = 43,89) spala dlje kot fantje (M = 380,56; SD = 45,80), t(92) = 4,13, p = 0,000. Med tednom je samo 27 % deklet in 12 % fantov spalo 7 ur na noč. Mladostniki (M = 415,85, SD = 45,58), ki so bili telesno dejavni skladno s priporočili za telesno dejavnost, so spali manj kot mladostniki (M = 395,15, SD = 48,68), ki niso bili dovolj telesno dejavni, t(92) = 1,92, p = 0,058, vendar razlike niso bile statistično značilne. Prav tako so se kot statistično neznačilne F(3, 90) = 1,07; p = 0,367) izkazale razlike povprečnih vrednosti količine spanja glede na kvartil časa, preživetega sede. Ključni ugotovitvi naše študije sta, da nismo ugotovili neposrednih povezav med obsegom telesne dejavnosti in količino spanja ter med obsegom sedenja in količino spanja tako pri fantih kot pri dekletih. Omejitev naših izsledkov bi lahko bil sorazmerno velik delež telesno zadostno dejavnih mladostnikov, zato za nadaljnje raziskovanje tega problema priporočamo bolj uravnotežen vzorec glede na telesno dejavnost merjencev.20232023-10-15 07:15:14Magistrsko delo/naloga151665VisID: 47046COBISS_ID: 173234947sl