Dinamika izločanja radioaktivnega joda z urinom med zdravljenjem benignih bolezni ščitnice z I-131Beguš, Urša (Avtor) Simončič, Urban (Mentor) Bajuk-Studen, Katica (Komentor) Tomše, Petra (Komentor) ščitnicahipertirozabazedovkaavtonomno tkivoI-131izločanje I-131 z urinomaktivnost urinaefektivni razpolovni časvarstvo pred sevanjiZa zdravljenje hipertiroze ob različnih benignih obolenjih ščitnice je v klinični praksi že dolgo uveljavljena terapija z I-131, ki z izsevanjem beta žarkov selektivno uničuje hiperfunkcijsko tkivo ščitnice, hkrati pa oddaja tudi žarke gama. Med terapijo se del aplicirane aktivnosti I-131 izloči z urinom, kar lahko predstavlja sevalno tveganje za osebje in okolico. Zato je pri uporabi radioizotopov potrebno posebno pozornost nameniti varstvu pred ionizirajočimi sevanji in preprečevanju kontaminacije ljudi in okolice. Za namen preučevanja izločanja I-131 z urinom pri bolnikih z različnimi benignimi boleznimi ščitnice smo na hospitalnem oddelku na Kliniki za nuklearno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izvedli prospektivno klinično raziskavo. V raziskavo smo vključili 34 bolnikov s hipertirozo zaradi diseminiranega ali lokaliziranega avtonomnega tkiva v ščitnici, bazedovke ali zaradi obremenitve z jodom. Izvedli smo meritve aktivnosti vzorcev urina, ki so jih bolniki oddali 2 in 4 ure po aplikaciji I-131 ter ob času njihovega odpusta iz bolnišnice. Gama števec, na katerem smo izvajali meritve, smo predhodno kalibrirali. Preverili smo, kako se pri bolnikih po aplikaciji I-131 s časom spreminja aktivnost v zaporednih vzorcih urina in iz meritev ocenili spodnjo mejo deleža izločene aktivnosti I 131 s 3 vzorci urina. Rezultate smo primerjali med bolniki z različnimi benignimi obolenji. Poleg tega smo z izračunom efektivnega razpolovnega časa I-131 preverili, ali med bolniki z različnimi diagnozami prihaja do razlik v hitrosti izločanja I-131 z urinom, in kateri klinični parametri bi lahko vplivali na izločanje I 131. Rezultati naše raziskave kažejo, da so med bolniki z različnimi diagnozami opazne razlike v izločanju I-131 z urinom, pri čemer so na izločanje vplivali tudi klinični parametri. Za učinkovito izvajanje ukrepov varstva pred sevanji je zato zelo pomembno upoštevati diagnozo in klinične značilnosti bolnikov. Naše ugotovitve lahko izboljšajo oskrbo bolnikov z zagotavljanjem natančnejših smernic za varstvo pred sevanjem, ki bodo prispevale k zmanjšanju izpostavljenosti sevanju tako bolnikov kot tudi tistih okoli njih.20232023-10-14 08:15:02Magistrsko delo/naloga151650VisID: 138365COBISS_ID: 167334147sl