<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Samoocenjena reflektivna praksa pri študentih zdravstvene nege</dc:title><dc:creator>Privošnik,	Liza	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>refleksija</dc:subject><dc:subject>izobraževanje medicinskih sester</dc:subject><dc:subject>vprašalnik reflektivne prakse</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo pri delu</dc:subject><dc:description>Uvod: Refleksija je proces zavestnega spremljanja lastnih misli, čustev, temeljnih prepričanj, predpostavk in znanja. Z reflektivno prakso se učimo iz lastnih izkušenj ter povezujemo teorijo in prakso. Namen: Namen magistrskega dela je preučiti razlike v samoocenjenih vidikih reflektivne prakse med študenti različnih letnikov dodiplomskega rednega in izrednega študija. Poleg tega smo preučili vlogo nekaterih demografskih dejavnikov v reflektivni praksi študentov. Metode dela: Uporabili smo neeksperimentalno kvantitativno metodo raziskovanja. Uporabili smo Vprašalnik reflektivne prakse RPQ. Izvedli smo vzdolžno in prečno primerjavo samoocenjenih vidikov reflektivne prakse študentov rednega in izrednega  študija. V končni vzorec pri prečni raziskavi smo vključili 468 študentov, ki so v raziskavi sodelovali le enkrat, v vzdolžni vzorec pa 24 študentov, ki so sodelovali vsa tri leta študija. Rezultati: V ocenah refleksije po dejavnosti, refleksije med dejavnostjo in refleksije z drugimi ni bilo statistično značilnih razlik med študenti treh letnikov, niti med rednimi in izrednimi študenti. V prečni primerjavi so se študenti treh letnikov razlikovali v ravni samoocenjevanja, ki so ga študenti 2. letnika ocenili višje kot študenti 1. in 3. letnika. Rezultati vzdolžne raziskave kažejo upad ravni refleksije med dejavnostjo z napredovanjem študija, ocene refleksije z drugimi in samoocenjevanja pa so nekoliko narastle iz 1. v 2. letnik, do zadnjega letnika pa upadle. Študenti, ki so pred študijem obiskovali srednjo zdravstveno šolo, so poročali o višji ravni samoocenjevanja kot njihovi kolegi z drugo predhodno izobrazbo. Vidiki reflektivne prakse so se statistično značilno pozitivno zmerno visoko povezovali z zadovoljstvom pri delu na praksi. Razprava in zaključek: V nasprotju s pričakovanji s trajanjem študija ne prihaja do porasta reflektivne prakse študentov, kar zahteva  nadaljnje raziskave, verjetno pa kaže tudi na potrebo po bolj poglobljenem poučevanju študentov o tej temi. Reflektivna praksa ima ugodno vlogo v zadovoljstvu študentov pri delu, saj jim verjetno pomaga pri profesionalnemu razvoju in osmišljanju lastnega dela.</dc:description><dc:publisher>[L. Privošnik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-13 07:45:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151627</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 130031</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 168233475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
