<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv stabilizatorjev na preživetje bakterij rodu Staphylococcus v nanovlaknih</dc:title><dc:creator>Curk,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Nina Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektrostatsko sukanje</dc:subject><dc:subject>liofilizacija</dc:subject><dc:subject>nanovlakna</dc:subject><dc:subject>probiotiki</dc:subject><dc:subject>parodontitis</dc:subject><dc:subject>stabilizatorji</dc:subject><dc:description>Parodontalna bolezen je široko razširjena bolezen, za katero je značilna disbioza ustnega biofilma. Dostava probiotikov, izoliranih iz ustne votline, predstavlja nov inovativen način zdravljenja te bolezni. Le-ti morajo biti za učinkovito kolonizacijo obzobnih tkiv dostavljeni na primeren način, za kar nanovlakna kot dostavni sistem predstavljajo potencialno rešitev. Namen te magistrske naloge je bila izdelava nanovlaken z vgrajenim potencialno probiotičnim sevom 27.3.J rodu Staphylococcus in izbranim stabilizatorjem, tako da je med postopkom vgradnje in časom shranjevanja čim bolj ohranjena živost izbranega seva.
Z elektrostatskim sukanjem smo v polietilenoksidna (PEO) nanovlakna brez in z dodatkom izbranih stabilizatorjev (saharoze, manitola, glicerola, glukoze, maltodekstrina in sorbitola) vgradili bakterije seva 27.3.J. Statistično pomembno izboljšanje preživetja bakterij v nanovlaknih smo dosegli z dodatkom glukoze. Ta se je izkazala kot najboljši stabilizator tudi med časom shranjevanja, saj je izboljšala živost bakterij v primerjavi s kontrolo brez stabilizatorja. Pri shranjevanju se je poleg glukoze v manjši meri izkazal tudi manitol, pri katerem smo tudi opazili boljšo živost v primerjavi s kontrolo.
Primerjali smo tudi preživetje izbranega seva v nanovlaknih in liofilizatih takoj po njihovi izdelavi in po mesecu shranjevanja. Ugotovili smo, da je bilo preživetje bakterij seva 27.3.J boljše pri procesu elektrostatskega sukanja v primerjavi z liofilizacijo, medtem ko so bakterije bolje preživele mesec shranjevanja v liofilizatu kot v nanovlaknih.  Shranjevanje bakterij pri različnih temperaturah pa je razkrilo, da je živost probiotika veliko boljša pri temperaturi 4 ˚C v primerjavi s sobno temperaturo.
Rezultati magistrske naloge predstavljajo pregled vplivov različnih stabilizatorjev, izbire samega procesa in pogojev shranjevanja  na preživetje seva 27.4.J v nanovlaknih in liofilizatih. Le-ti so ključni za boljše načrtovanje dostavnih sistemov s probiotiki in s tem bolj učinkovito zdravljenje.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-07 08:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151501</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 102940</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
