Družbenost duševnih stisk v luči teorije Ericha FrommaGrešak, Matija (Avtor) Razpotnik, Špela (Mentor) Zgaga, Pavel (Komentor) duševne stiskeprivatizacija duševnih stiskErich Frommkapitalistični realizemretrotopijaMagistrsko delo je posvečeno raziskovanju in analizi umeščenosti duševnih stisk v specifičnih pogojih sodobne zahodne družbe. V prvem delu se avtor posveti pomembnosti vprašanja za socialno pedagogiko, in sicer ga utemeljuje z vidika njene tesne prepletenosti z antipsihiatričnim gibanjem. Čeprav je od gibanja minilo nekaj desetletij, tema za disciplino ostaja aktualna. Na to kažejo prevladujoči trendi obravnave duševnih stisk, ki jih v veliki meri zaznamujeta intenzivna privatizacija in medikalizacija. Nadalje so pandemija covid-19 in posledice, ki sta jih na duševnem zdravju pustili ustavitev javnega življenja in samoizolacija, uporabljene kot primer pomanjkljivosti prevladujočega biomedicinskega modela duševnega zdravja in njegove nezmožnosti ustreznega odzivanja v kriznih situacijah. Pri obravnavi problema se avtor v veliki meri nasloni na eksistencialno humanistično teorijo Ericha Fromma, zato se v besedilu posveti umestitvi njegovega dela v frankfurtsko šolo ter psihoanalitično in marksistično teorijo. Magistrsko delo se nadaljuje z aktualizacijo Frommovih osrednjih konceptov in kritičnim premislekom nekaterih predpostavk, ki to formulacijo omogočajo. Na tem mestu avtor odprte vrata dvomu v absolutnost Frommove teorije in daje glas nekaterim njegovim kritikom. Srž polemike so predvsem Frommova interpretacija Marxa in Freuda, kakor tudi njegov normativni humanizem, ki predpostavlja esencialnost človeške narave. V zavedanju, da ima Frommova teorija svoje meje, avtor zagovarja tezo, da njegova koncepcija človekovih potreb dobro prestaja zob časa in je danes ravno tako relevantna, kot je bila v času njegovega delovanja. V nadaljevanju je obravnavano Frommovo razumevanje »človekove bivanjske pogojenosti«, ki jo ponazarja s svojo interpretacijo biblične zgodbe o izgonu iz raja. Izhajajoč iz tega so opisane in na novo premišljene osrednje človekove nefiziološke potrebe in nujnost njihove zadovoljitve za duševno zdravje. V zadnjem delu avtor na podlagi izbranih sodobnih družbenih diagnoz pokaže, da nekaterih potreb v trenutni družbeni realnosti ne moremo zadovoljiti na način, ki bi vodil do duševnega zdravja.M. Grešak20232023-10-07 08:30:23Magistrsko delo/naloga151494UDK: 616.89(043.2)VisID: 158394DOI: 20.500.12556/RUL-151494COBISS_ID: 167708675sl