Fermentacijske lastnosti monospornih mutant pivskih kvasovk z izboljšanim sprejemom maltozeStergar, Ela (Avtor) Čadež, Neža (Mentor) Tome, Miha (Komentor) kvasovkeSaccharomyces cerevisiaevarjenje pivaporaba sladkorjevmaltozakatabolna represijasporulacijaZa izboljšave industrijskih sevov mikroorganizmov v živilski industriji uporabljamo različne ne-rekombinantne tehnike, kot sta mutageneza in usmerjena evolucija. Pri tem v poliploidnih sevih kvasovk pride do alelne variabilnosti in s tem do bojazni, da se bodo pozitivne mutacije izgubile s popravo s homologno rekombinacijo. Temu se lahko izognemo s sporulacijo izboljšanih mutant, ob čemer pride do haploidnega stanja spore, ki po avto-diploidizaciji izgubi alelno variabilnost. Pri tem moramo biti pazljivi, da smo obdržali želeni fenotip sporuliranih mutant. Namen magistrskega dela je bil preveriti, ali so eno-sporne kvasovke ohranile spremenjen fenotip privzema maltoze. Sporulacijo smo dosegli tako, da smo kvasovkam omejili hranila in odvzeli vir dušika. Gojili smo jih na bogatem gojišču YPD in nato na gojišču z acetatom brez vira dušika. Za razgradnjo celične stene aska smo uporabili tetradni sok z litikazo, sproščene askospore smo nato ločili z mikromanipulatorjem. Eno-spornim kulturam smo določili sposobnost fermentacije maltoze v 2-mL mikrocentrifugirkah in izbranim kulturam tudi v 50-mL centrifugirkah. Kinetiko porabe sladkorjev in tvorbo etanola med fermentacijo smo določili z analizo HPLC. Ugotovili smo, da so nekatere eno-sporne kulture ohranile spremenjeni fenotip privzema sladkorjev v večjem merilu. V zadnjem delu naloge smo na podlagi dolžine pomnožka PCR lokusa MAT določili paritveni tip eno-spornih kultur, ki nam je pokazal, da so bile kvasovke po sporulaciji v večini ponovno diploidne.[E. Stergar]20232023-10-07 07:15:05Magistrsko delo/naloga151462UDK: 602.3:582.282.23:663.45VisID: 232450COBISS_ID: 167599875sl