Korpusnojezikoslovna analiza variantnosti obrazil -vec in -lec ter -vka in -lka v sodobni slovenščiniSever, Sara (Avtor) Popič, Damjan (Mentor) jezikovna variantnostobraziloelkanjekorpusno jezikoslovjeOsrednji namen magistrske naloge je raziskati današnjo rabo parov samostalnikov z isto osnovo in različnima obraziloma -vec in -lec oziroma vka in lka, obenem pa preučiti okoliščine, ki so do tega privedle. V magistrskem delu smo podrobno obravnavali lingvistično dogajanje v 19. stoletju. Posebno pozornost smo namenili polemikam, povezanim z elkanjem in posledično variantno rabo oblik omenjenih samostalnikov. V osrednjem delu smo analizirali variantnost v jeziku v sodobni rabi. Opazovali smo jo na dveh ravneh, in sicer znotraj Gigafide, korpusa jezika splošne javne rabe, ter znotraj Janesa, korpusa neformalne javne rabe na spletu. Izbrali smo primere, pri katerih smo zaznali najvišjo stopnjo variantnosti, kar pomeni, da so se v korpusih v enakem številu pojavljali z enim ali drugim obrazilom. Rabo v vsakem izmed korpusov smo med seboj primerjali in skušali ugotoviti, ali prihaja do razlik in zakaj. Preverili smo tudi, katere oblike predpisujeta osrednja tradicionalna slovarja za slovenščino, Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis. Poleg tega smo preverili, katere oblike kot pravilne sprejemajo črkovalniki Microsoft Office, Google Docs in Libre Office. V analizi smo poizkusili poiskati vzorce v rabi ene ali druge oblike samostalnikov. Preveriti smo želeli, ali se oblike v obeh korpusih ter kodificirane oblike v slovarjih in pri črkovalnikih ujemajo, ali obstajajo podobnosti med samostalniki ženskega in moškega spola ter ali variantnost višja pri redkejših samostalnikih.20232023-10-05 15:59:40Magistrsko delo/naloga151428VisID: 535149COBISS_ID: 168965123sl