<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola</dc:title><dc:creator>Kure,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stepišnik,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferk,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geomorfologija</dc:subject><dc:subject>Dinarski kras</dc:subject><dc:subject>Čepovanski dol</dc:subject><dc:subject>suh kanjon</dc:subject><dc:subject>granulometrična analiza</dc:subject><dc:subject>XRF</dc:subject><dc:subject>XRD</dc:subject><dc:description>Območje proučevanja obsega Čepovanski dol, ki je na zahodu omejen z Banjšicami, na vzhodu pa s Trnovskim gozdom in grebenom Skopce. Namen magistrske naloge je geomorfološka analiza Čepovanskega dola ter njegova morfogenetska in morfodinamična interpretacija. Raziskava je bila izvedena na podlagi podrobne analize domačih in tujih virov znanstvene ter strokovne literature, ki so služili kot teoretska osnova za izvedbo nadaljnje terenske analize in analiz sedimenta. V sklopu analiz sedimenta so bile izvedene granulometrična analiza, analiza rentgenske fluorescence in analiza rentgenske difrakcije. Razvoj Čepovanskega dola je potekal v treh fazah. Najprej je na jugu delovala korozijska uravnava v plitvem krasu, medtem ko je  severni del deloval kot kopast kras. Na to območje je s severa vtekal vodotok, ki se je kasneje zaradi tektonskega dvigovanja območja, antecedentno vrezal in oblikoval kanjon. Na območju Grgarja, kjer je kanjon prečil flišne kamnine je nastala kraška kotlina. V zadnji fazi je po aktivaciji Idrijskega preloma prišlo do obglavitve vodotoka, Čepovanski dol je s tem postal hidrološko neaktiven.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-05 15:59:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151426</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 535147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
