Povezava med ponotranjeno stigmo duševnih motenj in partnerskimi odnosiStanojević, Nina (Avtor) Masten, Robert (Mentor) stigmaduševne motnjezadovoljstvo s partnerskim odnosomsamospoštovanjedemografske značilnostiPonotranjena stigma duševnih motenj predstavlja pojav, pri katerem posameznik ponotranji družbeno razširjene predsodke in stereotipe o osebah z duševnimi motnjami. Običajno gre za negativne predstave, ki osebe z duševnimi motnjami slikajo kot nesposobne, nevarne, strah vzbujajoče, nesamostojne, otročje, nezanesljive itd. Ponotranjenje tovrstnih prepričanj pogosto vodi v negativne izide na mnogih življenjskih področjih in znižuje kvaliteto posameznikovega življenja. V pričujoči magistrski nalogi smo se posvetili povezavi med ponotranjeno stigmo duševnih motenj in partnerskimi odnosi. Še posebej nas je zanimalo, kako je konstrukt samospoštovanja umeščen v to povezavo. Poleg tega pa smo raziskali tudi, kako in s katerimi demografskimi spremenljivkami se povezuje ponotranjena stigma. V raziskavi je sodelovalo 45 udeležencev, ki so imeli s strani psihiatra ali kliničnega psihologa opredeljeno duševno motnjo ali pa so sami pri sebi zaznavali psihične težave, ki so jih umeščali na področje težav v duševnem zdravju. Podatke smo zbrali s pomočjo Vprašalnika ponotranjene stigme duševnih motenj (ISMI), Indeksa zadovoljstva s partnerskim odnosom (CSI-32), Splošnega vprašalnika zdravja (GHQ-12) in Rosenbergove lestvice samospoštovanja (RSES). Ugotovili smo, da so starejši udeleženci v večji meri doživljali ponotranjeno stigmo kot mlajši, ni pa bilo statistično pomembnih razlik pri spolu. Zaposleni udeleženci so se v večji meri strinjali z družbeno razširjenimi stereotipi o osebah z duševnimi motnjami in so poročali o več izkušnjah diskriminatorne obravnave proti njim kot študenti. Udeleženci z opredeljeno diagnozo duševne motnje so v primerjavi s tistimi, ki je niso imeli, poročali o statistično pomembno več izkušnjah diskriminacije in občutkih odtujenosti. Tisti udeleženci, ki so se spopadali s kroničnimi težavami v duševnem zdravju, so poročali o statistično pomembno višji ponotranjeni stigmi kot tisti z epizodičnimi težavami. Povezavi med ponotranjeno stigmo duševnih motenj in samospoštovanjem ter ponotranjeno stigmo in zadovoljstvom s partnerskim odnosom sta bili obe negativni in statistično pomembni. V prihodnosti bi bilo smiselno povezavo med ponotranjeno stigmo duševnih motenj in partnerskimi odnosi raziskovati s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih pristopov. Pomembno je preučiti, kako posameznik umešča diagnozo duševne motnje v svojo identiteto in kaj mu le-ta pomeni.[N. Stanojević]20232023-10-05 15:57:24Magistrsko delo/naloga151395UDK: 159.97:316.361(043.2)VisID: 535116COBISS_ID: 169426947sl