<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava ideje samomora v romantični filozofiji in literaturi</dc:title><dc:creator>Koloini,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žunkovič,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar Sorčan,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literatura in filozofija</dc:subject><dc:subject>nemška romantika</dc:subject><dc:subject>samomor</dc:subject><dc:subject>Johann Wolfgang
Goethe: Trpljenje mladega Wertherja</dc:subject><dc:subject>Immanuel Kant</dc:subject><dc:subject>Friedrich Schiller</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava idejo samomora v romantični filozofiji in literaturi na primeru
romana Trpljenje mladega Wertherja avtorja Johanna Wolfganga Goetheja. Najprej so
predstavljeni temelje romantike in osvetli čas ter razmere, v katerem je roman nastal. Sledi
natančnejša predstavitev avtorja, njegovega ustvarjalnega procesa in resničnih dogodkov, ki so
ga privedle do tega, da je napisal obravnavani roman. V nadaljevanju so orisane značilnosti
romantičnega romana nasploh in kako je na romaneskno kulturo romantike vplival obravnavani
roman, ki je dvignil ogromno prahu zaradi opisa samomora glavnega junaka, ki je tipičen
predstavnik razklanega romantičnega človeka. Na podlagi Wertherja in arhetipa romantičnega
človeka so predstavljeni tudi romantični razkol med subjektivnim in objektivnim, vloga narave
ter vloga človeka v njej, za razumevanje katerih je pomembno tudi romantično, natančneje
Goethejevo, razumevanje antike. V osrednjem filozofskem delu poskuša diplomska naloga
Wertherjev samomor interpretirati in osvetliti na podlagi teorij Immanuela Kanta in Friedricha
Schillerja, predvsem prek ocen konkretnih samomorov, ki sta jih podala. Delo poudari pomen
pietizma in vlogo ter predrugačenje religije v romantiki, sploh prehod od krščanstva do
abstraktno transcendentalnega. V nadaljevanju se delo osredotoči na ljubezenski trikotnik in
Wertherjevo ljubezen do Lotte, prevprašuje njeno krivdo za smrt in jo kot žensko vmesti v
družbeno-zgodovinski kontekst. Samomor in vloga ženske sta v nadaljevanju primerjana s
samomorom realistične junakinje Eme Bovary avtorja Gustava Flauberta. Za konec sta v delu
opisani še teorija samomora Èmila Durkheima, preko katere je interpretiran in označen tudi
Wertherjev samomor, ter resničnost Wertherjevega efekta preko analize Davida D. Phillipsa.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-05 15:56:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151383</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 535104</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 168484867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
