Učinki sprostitve mehko-tkivnih struktur v spodnjem delu hrbta z uporabo penastega valja pri zdravih preiskovancihFijavž, Julia (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Frangež, Maja (Komentor) Kacin, Alan (Recenzent) magistrska delafizioterapijafascijafascijalni sistemmobilizacija mehkih tkiv s pripomočkizadnja površinska miofascijalna linijaledveni del hrbteniceUvod: Fascija je vezivno tkivo, ki obdaja vse mišice, kosti in organe ter jih povezuje v celoto. Predpostavlja se, da lahko disfunkcije fascijalnega sistema privedejo do nelagodja in bolečin ter jih je mogoče nasloviti s tehniko mobilizacije mehkih tkiv s pripomočki. Namen: Ugotoviti, kakšne kratkoročne in dolgoročne učinke ima terapija sprostitve mehko-tkivnih struktur z uporabo penastega valja na prag bolečine na pritisk in obseg gibljivosti ledvenega dela hrbtenice pri zdravih preiskovancih. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 43 zdravih preiskovancev brez težav s hrbtenico, ki so bili naključno razporejeni v eksperimentalno ali kontrolno skupino. Preiskovanci v eksperimentalni skupini so 4 tedne izvajali mobilizacijo mehkih tkiv s pripomočkom – skupno so izvedli 12 terapij. Preiskovanci v kontrolni skupini niso prejeli nobene terapije in niso smeli uporabljati penastega valja do zaključka zbiranja podatkov. Učinke na gibljivost smo merili po modificiranem-modificiranem Schober testu za fleksijo in z merjenjem razdalje od prstov do tal za lateralno fleksijo. Učinke na prag bolečine na pritisk smo merili z uporabo ročnega algometra na pritisk. Meritve smo izvedli pred začetkom terapij, po koncu prve terapije, po koncu dvanajstih terapij in 1, 3 ter 6 mesecev po končanem celotnem sklopu terapij. Rezultati: V eksperimentalni skupini smo po prvi terapiji ugotovili izboljšanje gibljivosti v smeri fleksije (p = 0,03) in lateralne fleksije (p < 0,001), ob koncu celotnega 4-tedenskega programa pa smo zabeležili izboljšanje vseh merjenih spremenljivk (fleksija, lateralna fleksija in algometrija: p < 0,001). Učinki so bili opazni še vsaj 6 mesecev po prenehanju izvajanja terapij (p ? 0,02) in so bili statistično značilno boljši kot v kontrolni skupini (p ? 0,04). Razprava in zaključek: Mobilizacija mehko-tkivnih struktur z uporabo penastega valja vpliva na izboljšanje gibljivosti in na dvig praga bolečine na pritisk na področju ledvene hrbtenice pri zdravih preiskovancih. Učinki so najbolj izraziti po daljšem obdobju izvajanja terapij in so opazni še vsaj 6 mesecev po prenehanju izvajanja terapij. Mehanizmi delovanja mobilizacije mehkih tkiv s pripomočki še niso dobro raziskani. Potrebnih bi bilo več podobnih raziskav, ki bi potrdile dobljene rezultate, in raziskav, ki bi ugotavljale optimalne parametre terapij.[J. Fijavž]20232023-10-01 07:45:58Magistrsko delo/naloga151230UDK: 615.8VisID: 129898COBISS_ID: 167182083sl