<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovnoterapevtska obravnava otrok in mladostnikov, ki so doživeli psihološko travmo</dc:title><dc:creator>Žvanut,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>travmatične izkušnje</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>celosten pristop</dc:subject><dc:subject>multidisciplinaren timi</dc:subject><dc:description>Uvod: Travma je čustven odziv posameznika na pretresljiv dogodek, kot je nesreča, 
posilstvo ali naravna katastrofa. Osebe, ki so doživele travmo, lahko doživijo motnje pri 
izvajanju vsakodnevnih aktivnostih, zato delovni terapevt kot član multidisciplinarnega tima 
pomaga posameznikom, da se ponovno vključijo v okupacije, ki so jim pomembne in 
posledično zmanjšajo vpliv travme. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kaj je že 
znanega o delovnoterapevtski obravnavi otrok in mladostnikov, ki so doživeli psihološko 
travmo ali imajo diagnosticirano posttravmatsko stresno motnjo. Metode dela: Za izvedbo 
diplomskega dela je bil uporabljen pregled literature. Iskanje člankov je potekalo s pomočjo 
Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani v naslednjih podatkovnih bazah: Chinal, PubMed 
in Web of Science. Za iskanje je bila uporabljena kombinacija različnih ključnih besed v 
angleškem jeziku, ki so naslavljale delovno terapijo, otroke in mladostnike ter travmo. V 
analizo smo vključili strokovne ali znanstveni članke, dostopne v celotnem besedilu ter 
objavljene v angleškem jeziku med letoma 2013 in 2023 na področju delovnoterapevtske 
obravnave otrok in mladostnikov, ki so doživeli psihološko travmo. Rezultati: V končno 
analizo smo vključili 13 člankov. Večina jih je bila objavljenih v delovnoterapevtskih 
revijah, trije članki pa v revijah iz področja družinskega nasilja in področja otrok in 
mladostnikov, ki so bili izpostavljeni travmi. V raziskavah sta bila kot največkrat 
uporabljena delovnoterapevtska pristopa multidisciplinaren pristop in senzorna integracija. 
Razprava in zaključek: Področje delovne terapije pri obravnavi otrok in mladostnikov, ki 
so doživeli travmo in imajo kot posledico diagnosticirano posttravmatsko stresno motnjo, je 
še vedno precej neraziskano. Delovna terapija obravnava senzorne in razvojne 
pomanjkljivosti otrok in mladostnikov, ki so doživeli travmo. Uporablja se več pristopov in 
ocenjevalnih instrumentov. Najbolj uporabljen je senzorno-integrativni pristop s poudarkom 
na senzorni modulaciji in učenju motoričnih spretnosti ter uporaba vizualnih orodij s 
pomočjo večstopenjske lestvice za ocenjevanje in prepoznavanje lastnih čustev. Pri izdelavi 
individualiziranega načrta za obravnavo je ključnega pomena evalvacija, saj lahko le tako 
zagotovimo zadovoljevanje vseh potreb otroka in mladostnika. Področje potrebuje dodatno 
raziskovanje z vidika razumevanja vloge delovne terapije.</dc:description><dc:publisher>[A. Žvanut]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-01 07:45:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151229</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 129897</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 166518019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
