Obravnava starejših s samomorilno ogroženostjo v sistemu zdravstvenega varstvaZakrajšek, Teja (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaduševno zdravjesamomorilnoststarostnikidejavniki tveganjapreprečevanjeUvod: Svetovno prebivalstvo se stara, s starostjo pa se povečuje stopnja samomorilnosti. Ugotavljanje dejavnikov tveganja za samomor starejših je pomembno za načrtovanje in razvoj preventivnih zdravstvenih storitev. Podaljšanje pričakovane življenjske dobe poudarja pomen telesnega in duševnega zdravja v starosti. Namen: Z diplomskim delom smo želeli opredeliti dejavnike tveganja za samomorilno ogroženost pri starejših in preučiti vlogo ter intervencije izvajalcev zdravstvene nege pri starejših s samomorilno ogroženostjo v sistemu zdravstvenega varstva. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s pregledom domače in tuje literature. Za iskanje literature smo uporabili podatkovne baze iz oddaljenega dostopa digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) ter dLib, in sicer: Medline (PubMed), CINAHL, Elsevier in brskalnik Google Učenjak. Ključne besede pri iskanju literature so bile: starostnik/elderly, samomor/suicide, samomorilna ogroženost/suicidal threat, zdravstveno varstvo/health care, zdravstvena nega/nursing care in dejavniki tveganja/risk factors. Literatura se je zbirala v obdobju od maja 2023 do avgusta 2023. Za dodatno omejitev pri izboru literature smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije. Rezultati: S starostjo narašča tveganje za samomor. Večje tveganje imajo moški. Dejavniki tveganja za samomor starejših so številni, ena od dejavnikov je depresija, ki ima bistveno vlogo pri povečanem tveganju za samomorilnost starejših. Samomor med starejšimi zahteva večplasten pristop k preventivi. Izvajalci zdravstvene nege imajo ključno vlogo pri prepoznavanju in ocenjevanju dejavnikov tveganja za samomor pri starejših. Prepoznavanje teh dejavnikov jim omogoča, da pravočasno ukrepajo in vzpostavijo ustrezno podporno okolje. Razprava in zaključek: Starejši se lahko znajdejo v čustveni in duševni stiski, kar lahko privede do želje po samopoškodovanju ali samomoru. Izvajalci zdravstvene nege imajo ključno vlogo pri prepoznavanju teh posameznikov, nudenju pravočasne psihološke pomoči ter uveljavitvi načrta za preprečevanje ponovnega poskusa. Zavedati se moramo, da je preprečevanje samomora v populaciji starejših široka družbena odgovornost, ki zahteva nenehno prizadevanje za izboljšanje razumevanja, intervencij in podpore.[T. Zakrajšek]20232023-10-01 07:45:50Diplomsko delo/naloga151227UDK: 616-083VisID: 129895COBISS_ID: 166573827sl