<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Navodila bolnikom s kronično obstruktivno pljučno boleznijo za uporabo vdihovalnikov</dc:title><dc:creator>Ševerkar,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobnar,	Albina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>zdravila za vdihovanje</dc:subject><dc:subject>vdihovalniki</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja bolnikov</dc:subject><dc:subject>tehnika vdihovanja</dc:subject><dc:description>Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je posledica kroničnega vnetja dihalnih poti, ki povzroči zadebelitev sten dihalnih poti, povečano nastajanje sluzi in sčasoma trajne spremembe v strukturi pljuč. Eden od primarnih načinov zdravljenja so zdravila, ki se dajejo preko vdihovalnikov - torej zdravil za vdihovanje. Zdravilo gre neposredno v pljuča, kjer se absorbira in zagotavlja hiter učinek ter zmanjša tveganje za sistemske stranske učinke. Pomembno je, da se vdihovalniki pravilno pripravijo, hranijo, vzdržujejo in jemljejo s pravilno tehniko vdihovanja. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, katera zdravila v obliki vdihovalnika uporabljajo bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Poleg tega smo želeli ugotoviti, ali so napisana farmacevtska navodila za uporabo vdihovalnika usklajena z dokazi podprto teorijo v praksi. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela s pregledom domače in tuje literature. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali po naslednjih podatkovnih bazah: Medline, Science Direct in CINAHL, z iskalnikom PubMed ter na spletnih portalih Google Učenjak in DiKul, v časovnem obdobju med junijem 2022 in septembrom 2022. (Ne)ustreznost farmacevtskih navodil za uporabo vdihovalnikov smo prikazali v preglednicah. Rezultati: Poiskali in analizirali smo 30 farmacevtskih navodil za jemanje zdravil za vdihovanje. Ugotovili smo, da bolniki uporabljajo vdihovalnike s potisnim plinom, suhim prahom in mehko meglo. Najpogosteje sta neustrezno navedena postopka za jemanje, oziroma se ne ujemata s standardi, postopka za počasen izdih pred vdihom zdravila, stran od ustnika ter zadrževanje diha za 10 sekund po vdihu. Večina farmacevtskih navodil ne vsebuje podatka o odmiku vdihovalnika od ust pred izdihom in počasnem izdihu. Najbolj pomanjkljiv ali sploh ni opisan postopek o splahovanju ust po jemanju zdravil z vdihovanjem. Ustrezno navedeni postopki so samo pri vdihovalnikih s suhim prahom z napravo diskus. Razprava in zaključek: Farmacevtska navodila, niso najbolj usklajena s teorijo, ki je podprta z dokazi v praksi. Najučinkovitejša tehnika usposabljanja bolnikov za uporabo različnih vdihovalnikov so verbalna navodila, v kombinaciji z demonstracijo izvajalca in nato vzajemno demonstracijo bolnika. Bolniki in njihovi svojci se ne morejo nanašati zgolj na farmacevtska navodila za uporabo vdihovalnikov, služijo le za obnovitev znanja in kot pomoč pri uporabi v domačem okolju.</dc:description><dc:publisher>[K. Ševerkar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-01 07:45:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151226</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 129894</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 166629123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
