Možnosti pridelovanja kostanja (Castanea sativa) na gozdnih tlehNovak, Estera (Avtor) Štampar, Franci (Mentor) Solar, Anita (Komentor) kostanjCastanea sativagozdnasadkostanjeva šiškaricaDryocosmus kuriphiluskostanjarCurculio propinquuskostanjev rakCryphonectria parasiticačrnilovkaPhytophtora cambivoraanaliza talzaložno gnojenjeObseg pridelovanja kostanja (Castanea sativa) v nasadih v Sloveniji narašča, saj na trgu dosega visoko ceno in je pri ljudeh priljubljen sadež. Z vidika pridelovanja je kar zahtevna vrsta, saj za dobro rast in kakovosten pridelek potrebuje specifične naravne danosti. Ključni pogoj za uspešno gojenje so tla s kislo reakcijo. Vrednost pH tal mora biti v območju od 4,0 do 6,0. Samo pridelavo pa otežujejo tudi škodljivci in bolezni, ki so lahko odgovorni za izpad pridelka, celo propad drevesa. Glavni škodljivec je kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus), ki odlaga jajčeca v brste, zaradi česar se plod ne razvije, zavre pa tudi rast poganjkov in lesa. Med boleznimi, se v nasadu najbolj bojimo kostanjevega raka (Cryphonectria parasitica), saj se hitro širi in lahko povzroči propad drevesa, lahko tudi celotnega nasada. Zanimalo nas je ali bi bila naprava nasada na parceli v Vogljah, katere namembnost je gozd, smiselna in upravičena. Zato smo naredili analizo stanja - preverili klimatske in talne razmere ter značilnosti lege ter okoljske zahteve za uspevanje kostanja. Ugotovili smo, da je parcela v Vogljah delno primerna za napravo nasada kostanja, predvsem zaradi težkih tal in lege – parcelo obdaja gozd, ki vpliva na slabšo osvetlitev. Ostali okoljski dejavniki pomembni za uspešno gojenje kostanja, pa so znotraj zahtevanih mej.20232023-10-01 07:15:05Diplomsko delo/naloga151206VisID: 232218COBISS_ID: 166637059sl