Način telesno dejavnega prihoda v šolo s Pešbusom in Bicivlakom v slovenskih osnovnih šolahKovšca, Kiti (Avtor) Sember, Vedrana (Mentor) Kovač, Marjeta (Komentor) telesna dejavnostosnovna šolapot v šolo in iz njePešbusBicivlakNamen magistrske naloge je bil preučiti izvajanje projektov Pešbusa in Bicivlaka v slovenskih osnovnih šolah in dopolniti podatke, ki jih zbira Inštitut za politike prostora (IPoP) s programom Aktivno v šolo in zdravo mesto. V raziskavi je sodelovalo 46 osnovnih šol, ki so se s projektom Pešbus že seznanile. Podatke o aktivnih osnovnih šol smo pridobili s pomočjo IPoPa. Podatke o izvedbi Pešbusa smo zbirali od 6.6.2023 do 16.6.2023 s pomočjo anketnega vprašalnika. Analize Bicivlaka nismo vključili v raziskavo zaradi premajhnega vzorca. Odgovore smo obdelali v programu SPSS 25. Opisne spremenljivke smo prikazali s frekvenčno porazdelitvijo, številske pa s povprečji, najmanjšimi in največjimi vrednostmi. Razlike med lokacijami in velikostmi šol v pogostosti izvajanje projekta Pešbus ali številu udeleženih učencev v projektu Pešbus smo izračunali s Fisherjevim eksaktnim testom, saj so bile predpostavke za predviden dvosmerni hi-kvadrat kršene (Ei>5). Za razlike med pričakovanimi in dejanskimi deleži glede na pogostost izvajanja projekta Pešbus smo uporabili enosmerni hi-kvadrat. Pri vseh testih smo preverjali statistično značilnost s 5 % stopnjo tveganja. Razlike med lokacijo šol in pogostostjo izvajanja projekta Pešbus so bile neznačilne (p = 0,425), čeprav je bilo zaznati malce večji odstotek pogostejšega izvajanja pri primestnih šolah in redkejšega izvajanja pri podeželskih šolah. Prav tako ni bilo zaznati statistično značilnih razlik med velikostjo šol in pogostostjo izvajanja projekta Pešbus (p = 0,223). Ocenili smo tudi vplive lokacije in velikosti šol na število udeleženih učencev na projektu Pešbus. Med lokacijami šol smo ugotovili tendenčno razliko (p = 0,064); mestne šole so vključevale nekoliko manj učencev kot primestne in podeželske šole. Prav tako razlike niso bile statistično značilne med velikostmi šol v številu udeleženih učencev na projektu Pešbus (p = 0,231). Iz vidika organizacije smo opazili, da večina šol izvede projekt Pešbus v enem tednu (36,96 %), ponudi tri proge (34,78 %) dolge od 1 do 2 km (52,17 %) in vanj vključi od 25 do 50 učencev (42,22 %). Največji delež spremljevalcev in pobudnikov projekta Pešbus predstavljajo sodelavci šole. Podatkov ne moremo posploševati za tujino, saj je raziskava Pešbusa zajemala le slovenske osnovne šole, vendar lahko ugotovitve raziskave predstavljajo uporabne smernice za uspešno izvajanje projekta v Sloveniji.20232023-10-01 07:15:05Magistrsko delo/naloga151204VisID: 46909COBISS_ID: 169719043sl