Vpliv arhitekturno-urbanističnih dejavnikov na kakovost zraka v izobraževalnih zavodihLavtižar, Kristijan (Avtor) Fikfak, Alenka (Mentor) Fink, Rok (Komentor) kakovost zrakaklimatski urbanizemizobraževalni zavodiurbanistično oblikovanjenaravno prezračevanjeprometna onesnaževalamodeliranjeUrbani prostor soustvarja življenjsko okolje in posredno vpliva na zdravje vsakega posameznika. Zdravo okolje sestavlja tudi kakovostno ozračje, kar je v mestih težko zagotoviti zaradi številnih virov emisij onesnaževal, med katerimi so prometni viri vseprisotni. Zato je študija kakovosti zraka in prometnih onesnaževal, v prepletu nivoja arhitekture in urbanizma, jedro raziskovanja doktorske naloge. Natančneje, v nalogi so bili raziskani gradniki prostora, kot so značilnosti grajenega okolja, odprtega prostora in zelene infrastrukture, kot tudi njihov morebiten vpliv na kakovost zraka. Glavni cilj naloge je bil osredotočen na preveritev odnosa med arhitekturnimi in urbanističnimi odločitvami ter posledicami za kakovost zraka v odprtih in zaprtih prostorih. S pomočjo kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod študije literature, terenskih meritev, statistične analize in računalniških simulacij se je raziskovalo, kateri so tisti prostorski dejavniki, ki vplivajo na proces raznosa prometnih onesnaževal v prostoru. Onesnaženo ozračje najbolj prizadene ranljive skupine ljudi, med katere nedvomno spadajo tudi otroci, zato je analiza gradnikov prostora vezana na zunanji in notranji prostor izobraževalnih zavodov. Pri zagotavljanju kriterijev zdravega okolja so za prometna onesnaževala najbolj izpostavljene tiste šole, ki se zanašajo na sistem naravnega prezračevanja. Posledično so bile raziskane te šole in njihove ustrezne umestitve v mestni prostor z ozirom na problematiko naravnega prezračevanja. Posamezne študije primerov osnovnih šol so bile v nadaljevanju vrednotene glede lastnosti njihovih lokacij, arhitekturnih in urbanističnih značilnosti stavbe ter rezultatov terenskih meritev. Ugotovljene so bile pomembne razlike v koncentracijah CO2 in PM2,5 na primerih zunanjih in notranjih prostorov šol, za značilne lokacije mestnih prostorov mirnega urbanega ozadja, ob odprtih in zaprtih uličnih profilih. Kljub veljavnim smernicam za obvladovanje pandemije covida-19 v času trajanja raziskave, so bile zaznane razlike v načinu prezračevanja in kakovosti zraka v učilnicah. Rezultati potrjujejo hipotezo, da na kakovost notranjega in zunanjega zraka pomembno vpliva urbano okolje in onesnaženost le-tega. Posamezni prostorski gradniki so bili vrednoteni z vidika kriterijev kakovosti zraka, nato pa so bili izdelani predlogi in urbanistične smernice za tiste mestne prostore, ki so najbolj obremenjeni s prometnimi onesnaževali. Kot posledica razmišljanja o sodobnih arhitekturnih in urbanističnih smernicah so v zaključnem delu naloge podane usmeritve za načrtovanje osnovnih šol v mestih s ciljem zagotavljanja možnosti uporabe naravnega prezračevanja v izobraževalnih zavodih.20232023-09-30 08:00:05Doktorsko delo/naloga151175VisID: 109703COBISS_ID: 170713091sl