<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Incidenca poškodb pri slovenskih športnih plezalcih</dc:title><dc:creator>Šprah,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>športno plezanje</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:description>Uvod: Športno plezanje je v zadnjem času zelo hitro rastoč šport, z naraščanjem števila športnih plezalcev pa narašča tudi število poškodb. Ker gre za mlado športno disciplino, so športnoplezalne poškodbe v primerjavi z drugimi športi še relativno slabo raziskane. Namen: S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli proučiti pojavnost in značilnosti poškodb pri slovenskih športnih plezalcih v obdobju zadnjih 12 mesecev. Metode dela: Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, objavljene na spletni strani 1ka.si. Anketo je rešilo 206 slovenskih športnih plezalcev. Rezultate smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Excell in SPSS. Rezultati: O vsaj eni poškodbi v zadnjem letu je poročalo 80 % preiskovancev. Najpogosteje so bili poškodovani prsti na roki (50 % vprašanih). Glede na tip poškodbe so prevladovale poškodbe kit (45 %) in ligamentov (35 %). Okrevanje je povprečno trajalo od enega do treh mesecev. Večina preiskovancev (65 %) je po poškodbi samo počivala, 38 % pa je poiskalo pomoč fizioterapevta. Največjo povezanost s povprečnim številom poškodb so imeli čas plezalne kariere, tedenski čas plezanja, pogostost plezanja v naravi in nivo plezalnega znanja. Redno izvajanje ogrevanja in preventivne vadbe ni vplivalo na število poškodb. Razprava in zaključek: Naša raziskava je imela višjo incidenco poškodb od dveh primerljivih raziskav tujih avtorjev. V primerljivih raziskavah so prav tako prevladovale poškodbe prstov na rokah ter poškodbe kit in ligamentov. Slovenski plezalci so v primerjavi s tujimi po poškodbi prej nadaljevali s plezanjem in manj pogosto poiskali pomoč fizioterapevta ali zdravnika. Pričakovali smo bolj izrazito korelacijo med izvajanjem ogrevanja oz. preventivne vadbe in številom poškodb. V prihodnje bi bilo priporočljivo izvesti bolj izčrpne raziskave na večjih vzorcih za boljše razumevanje incidence in značilnosti športnoplezalnih poškodb.</dc:description><dc:publisher>[J. Šprah]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-30 07:45:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151155</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 129832</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 166780419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
