<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odziv marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys [Stal], Hemiptera, Pentatomidae) na izbrane kemične snovi</dc:title><dc:creator>Ščuka,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Laznik,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>škodljivci rastlin</dc:subject><dc:subject>varstvo rastlin</dc:subject><dc:subject>marmorirana smrdljivka</dc:subject><dc:subject>Halyomorpha halys</dc:subject><dc:description>Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys [Stål]) je v Sloveniji relativno nov škodljivec, ki se je leta 2017 prvič pojavil na Primorskem. Gre za invazivno, tujerodno vrsto stenice, ki izvira iz Vzhodne Azije. Marmorirana smrdljivka je polifag, saj napada in se prehranjuje z ogromnim številom rastlinskih vrst, med katerimi je zelo veliko takih, ki jih gojimo za prehrano ljudi in živali. Največ škode povzroči stenica med prehranjevanjem, neprijeten pa je tudi vonj, ki ga stenica izloča. Marmorirano smrdljivko najpogosteje zatiramo s kemičnimi insekticidi, vendar je zaradi trenda zmanjševanja fitofarmacevtskih sredstev vedno več poudarka na preventivni uporabi snovi, ki škodljive organizme odganjajo ali pa so atraktanti v vabah. Največkrat gre za naravne spojine, ki jih rastlina izloča v samoobrambi ob napadu škodljivca, lahko pa so v rastlini prisotne ves čas. Običajno so to eterična olja ali sekundarni hlapni metaboliti. V tej študiji smo testirali odziv marmorirane smrdljivke na izbrane kemične snovi citronelal, heksanal, nonanol, β-cariofilen, linalool, ocimen, nerolidol, terpinolen, α-humulen, dimetil sulfid, feromon in etanol. Poskus je potekal v olfaktrometru s tremi posodami. Sredinska posoda je bila namenjena stenici, stranski dve pa izbranim kemičnim snovem ali vodi, ki smo jo uporabili za kontrolo. Poskus je potekal v dveh serijah. V prvi smo testirali kemične snovi proti vodi, v drugi pa smo med seboj testirali snovi, ki so se v prvem delu poskusa najbolje izkazale. V prvi seriji so se najbolje izkazali nerolidol, ocimen in terpinolen kot popolni repelenti in etanol kot atraktant. V drugi seriji se je med preučevanimi snovmi kot najboljši repelent izkazal nerolidol.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-30 07:15:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151123</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 232108</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 166599939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
