<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Klinične in epidemiološke značilnosti Sjögrenove bolezni v Sloveniji v času epidemije SARS-CoV-2</dc:title><dc:creator>Furjanič,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirkmajer,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Perdan Pirkmajer,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: Sjögrenova bolezen</dc:subject><dc:subject>avtoimunske bolezni</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>klinične značilnosti COVID-19</dc:subject><dc:subject>cepljenje proti COVID-19.</dc:subject><dc:description>Uvod: Zaradi suhosti sluznic, nepravilnega delovanja imunskega sistema in prisotnosti pridruženih bolezenskih stanj se poraja vprašanje o dovzetnosti oseb s Sjögrenovo boleznijo na okužbo s SARS-CoV-2.
Namen: Z magistrsko nalogo želimo preveriti, kako so kazalci aktivnosti bolezni ob postavitvi diagnoze Sjögrenove bolezni, sočasna obolenja ter sočasno potekajoča farmakološka terapija povezani z dovzetnostjo za okužbo s SARS-CoV-2 in težjim potekom COVID-19.
Hipoteze: 1) Večja suhost sluznic ob postavitvi diagnoze Sjögrenove bolezni je povezana z večjim tveganjem za okužbo s SARS-CoV-2. 2) Prisotnost imunoseroloških odklonov ob postavitvi diagnoze Sjögrenove bolezni je povezana z večjim tveganjem za okužbo s SARS-CoV-2. 3) Večja aktivnost bolezni ob postavitvi diagnoze Sjögrenove bolezni je povezana z večjim tveganjem za okužbo s SARS-CoV-2.
Metode: Retrospektivna raziskava je vključevala 168 bolnikov, katerim smo pregledali elektronsko zdravstveno dokumentacijo ter iskali pogostnost in resnost bolezni COVID-19 med časovnimi mejniki od marca 2020 do februarja 2022. Za opredelitev preiskovane populacije smo uporabili metode opisne statistike. Podatke za skupino bolnikov, ki so preboleli COVID-19, smo primerjali s skupino bolnikov, ki ni prebolela COVID-19.
Rezultati: COVID-19 je prebolelo 66 oseb s Sjögrenovo boleznijo. Nismo odkrili razlik v suhosti ustne sluznice med osebami s Sjögrenovo boleznijo, ki so COVID-19 prebolele, in tistimi, ki ga niso (mediana za obe skupini = 2). Značilno sta se ti dve skupini razlikovali le v vrednosti CRP (P = 0,016) ob postavitvi diagnoze Sjögrenove bolezni.
Zaključki: 1) Suhost ustne in očesne sluznice ob postavitvi diagnoze Sjögrenove bolezni nimata pomembne vloge pri dovzetnosti za okužbo s SARS-CoV-2. 2) Nismo dokazali, da imajo imunoserološki izvidi ob postavitvi diagnoze Sjögrenove bolezni, pomembno vlogo pri dovzetnosti za SARS-CoV-2. 3) Indeks aktivnosti za Sjögrenovo bolezen po Evropski zvezi združenj za revmatologijo ob postavitvi diagnoze Sjögrenove bolezni, bi težko imel vlogo pri dovzetnosti za SARS-CoV-2, medtem ko smo za CRP in ESR ugotovili, da nimata pomembne vloge pri dovzetnosti za SARS-CoV-2.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-29 07:45:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151094</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 101854</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
