<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Posledice vdihovanja prašnih delcev na delovnem mestu laboratorijskega zobnega protetika</dc:title><dc:creator>Štebljaj,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavcon Kralj,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>prašni delci</dc:subject><dc:subject>vdihovanje</dc:subject><dc:subject>posledice</dc:subject><dc:subject>poklicne bolezni</dc:subject><dc:description>Uvod: delovno mesto laboratorijskega zobnega protetika (LZP) je laboratorij, kjer posameznik pretežno ročno izdeluje najrazličnejše zobne nadomestke s pomočjo najrazličnejših naprav in orodij. Zaradi narave dela se v tem poklicu posamezniki srečujejo s fizičnimi, biološkimi, ergonomskimi, psihološkimi in kemijskimi nevarnostmi. Osredotočili smo se predvsem na slednje. Danes je v zobozdravstvu na voljo širok izbor materialov, ki jih lahko razdelimo v preventivne, restavratorske in pomožne materiale. Restavratorske dentalne materiale običajno delimo v 4 skupine: kovinske, keramične, polimerne in kompozitne materiale. Vsaka skupina materialov ima specifične lastnosti, ki jim daje širok nabor uporabe v zobozdravstvu. Vdihovanje prašnih delcev je eden od glavnih nevarnosti na delovnem mestu LZP. Za razliko od večine drugih onesnaževal, ki so razvrščena glede na kemijsko sestavo, najpogostejša delitev prašnih delcev temelji na njihovi velikosti. Razdelimo jih na ultrafino (PM0,1; respiratorna), drobno (PM1; PM2,5 - respiratorna) in grobo frakcijo (PM10 - inhalatorna). Pogosta izpostavljenost prašnim delcem lahko povzroči respiratorne simptome bolezni dihal kot posledico poklicne izpostavljenosti. Glavni tarčni organ za izpostavljenost strupenim snovem in poškodbe zaradi poklicnega vdihovanja nevarnih kemikalij in prahu so pljuča. Osnovni procesi obdelave zobnih nadomestkov v zobnem laboratoriju pri katerih so glavni produkt prašni delci so brušenje, peskanje in poliranje. Seveda pa se prah pojavi tudi pri mešanju, nanašanju in apliciranju materialov med izdelavo in obdelavo zobnega nadomestka. Od teh je najmanjša respiratorna frakcija, najbolj nevarna. Kljub temu, da so dentalni materiali večinoma biokompatibilni, gre za izjemno majhne prašne delce, ki prodrejo do pljučnih mešičkov, kjer otežujejo izmenjavo plinov in lahko celo zaokrožijo s krvnim obtokom po telesu. Izpostavljenost prahu je dobro znana nevarnost za zdravje predvsem pri delu v industrijski proizvodnji. Pnevmokonioze, kronični bronhitis, emfizem, s prahom povezana difuzna pljučna fibroza, astma, sistemska bolezen vezivnega tkiva in celo ledvična disfunkcija so vse bolezni povezane z vdihovanjem prašnih delcev. V vsakodnevnem zobozdravstvenem delovnem okolju je pogosto opaziti, da se makroskopski prašni delci nahajajo v zraku, še posebej med obdelavo zobnih nadomestkov. Ta težava ostaja kljub številnim prizadevanjem za izboljšanje delovnega okolja. Namen: : namen diplomskega dela je bil predstaviti delovno okolje LZP, uporabljene materiale in se osredotočiti na vpliv vdihovanja prašnih delcev med obdelavo zobnih nadomestkov, razjasniti kaj so prašni delci in kako vplivajo na telo ob vdihovanju, se dotakniti problematike pojava s tem povezanih poklicnih bolezni ter opozoriti na pomen uporabe osebne varovalne opreme in prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja le teh. Metode dela: diplomsko delo temelji na pregledu literature, kot so znanstveni članki, znanstvene revije in strokovne knjige. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela na podlagi pregledane slovenske in tuje strokovne literature ter člankov iz strokovnih in znanstvenih knjig. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, Science Direct in Web of Science. Razprava in zaključek: znanstvene raziskave s svojimi izsledki večinsko potrjujejo povezavo med izpostavljenostjo prahu dentalnih materialov in prevalenco respiratornih znakov in pogostih pljučnih obolenj kot so fibroza in pnevmokonioza. Posebej izpostavljeni so laboratorijski zobni protetiki, ki med svojim delom veliko obdelujejo kovinske konstrukcije in za čiščenje kovinskih odlitkov uporabljajo peskalnik, saj je ravno silikoza, ki je posledica vdihovanja delcev silicijevega oksida, najpogostejša oblika pnevmokonioze med laboratorijskimi zobnimi protetiki. Poleg tega se je v odvzetem prizadetem pljučnem tkivu laboratorijskih zobnih protetikov našlo delce kovin, ki se ujemajo s surovinami dentalnih kovin, s to najdbo pa se je po mojem mnenju pričela vleči nova vzporednica med delom laboratorijskega zobnega protetika in poklicnimi boleznimi povezanimi z vdihanim prahom, ki ni zgolj posledica vdihovanja kremenčevega peska in peskanja ampak tudi vdihovanja delcev drugih dentalnih materialov.</dc:description><dc:publisher>[N. Štebljaj]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-28 11:49:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151074</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.31</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 129727</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 166287363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
