<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv toplotne izolacije zunanjih sten na bruto notranjo površino stavbe</dc:title><dc:creator>Sušec,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Breznik,	Jana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>B-GR</dc:subject><dc:subject>toplotna izolacija</dc:subject><dc:subject>zunanje stene</dc:subject><dc:subject>bruto notranja površina</dc:subject><dc:subject>stavba</dc:subject><dc:subject>energijska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>faktor toplotne prehodnosti</dc:subject><dc:description>Stanovanjska problematika in višje cene stanovanj v urbanem okolju, zlasti v Ljubljani, spodbujajo razmislek o izkoriščanju parcel ter povečano potrebo po učinkoviti rabi energije. Zaradi le-tega se pogosto vzpodbuja izkoriščanje parcel do maksimalne meje in preučuje izzive učinkovite rabe energije, ki zadevajo vse debelejšo toplotno izolacijo zunanjih sten. Cilj raziskave je ugotoviti optimalno točko investicije v dodatno izolacijo glede na prihranke energije in potencialno izgubo dobička zaradi manjše bruto notranje površine stavbe. Pri raziskavi smo v metodah upoštevali tri različne tipe stavb (enostanovanjska stavba, vila blok, večstanovanjska stavba), za katere smo pripravili po tri primere konstrukcijskih sklopov za vsak nosilni material (leseni endoskelet, leseni eksoskelet, opeko in armirani beton). Pri vsakem konstrukcijskem sklopu smo pripravili tri primere glede na debelino toplotne izolacije na zunanji strani in v zadnjem koraku izračunali toplotne izgube. S pomočjo modela posplošene vrednosti za hiše smo ocenili vrednost enostanovanjskega objekta, pri vila bloku in večstanovanjskem objektu pa smo iskali le točko, pri kateri vrednosti na kvadratni meter nepremičnine se dodatna izolacija izplača, in tako dobili končno rezultate, ki so nam pokazali, da se dodatna toplotna izolacija od minimalno predpisane na območju Ljubljane zaradi visokih cen kvadratnega metra nepremičnine ekonomsko ne izplača. Naša raziskava je razkrila, da je vprašanje dodatne toplotne izolacije stavb kompleksno in večplastno, saj vključuje dinamične cene nepremičnin, prihodnje podražitve energentov, tehnološke napredke ter specifične značilnosti stavb in njihove okolice.</dc:description><dc:publisher>[M. Sušec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-27 07:45:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151000</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 699.86:728.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159834</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 169024771</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
