Pravni položaj živali v Sloveniji in Evropski unijiTomažin, Lara (Avtor) Avsec, Franci (Mentor) zaščita živalidobrobit živalipravni položajzakonodajaPosebni predpisi o živalih, zlasti zaradi zaščite živali pred mučenjem, se na Slovenskem in v Evropi kontinuirano razvijajo od 19. stoletja. Sedanji predpisi Slovenije in Evropske unije opredeljujejo živali kot čuteča živa bitja in v večji meri kot prejšnji upoštevajo njihove specifične potrebe (dobrobit). Analiza izbranih predpisov Evropske unije in Slovenije pokaže, da na različen pravni položaj živali vplivajo zlasti stopnja zavedanja živali ter njihovo razmerje do človeka (živali v lastništvu in prostoživeče živali). Evropski in slovenski pravni red primarno ščitita vretenčarje, za katere so novejše znanstvene raziskave potrdile visoko stopnjo zavedanja. Prav tako je zakonodajalčeva skrb močneje izražena za živali v lastništvo (predvsem za rejne živali), pomanjkljivost se pokaže pri zaščiti potepuških in prostoživečih živali. Zakonodaja EU, kot tudi RS nam nalaga predvsem aktivne obveznosti do živali v lastništvu, za prostoživeče predvideva pretežno opustitvene obveznosti. Pomembno vlogo pri varstvu živali ima tudi skupna kmetijska politika, ki v novejšem času posamezna plačila pogojuje s spoštovanjem minimalnih standardov in določa spodbude za izboljšanje dobrobiti živali nad obveznimi standardi. Kljub napredku pa pregled stanja v dobrobiti živali opozarja na težave pri uveljavljanju novih normativov in izvajanju obstoječih, paradoksalno obravnavanje živali kot čutečih bitij in blaga ter premajhno upoštevanje znanstvenih spoznanj v zakonodaji.20232023-09-26 09:12:52Magistrsko delo/naloga150978VisID: 231641COBISS_ID: 166176259sl