Sinteza in biološko vrednotenje novih piperazinskih zaviralcev Hsp90 s triazolnim skeletomCej, Kaja (Avtor) Tomašič, Tihomir (Mentor) Cotman, Andrej Emanuel (Komentor) zaviralci Hsp90C-končna domenaantiproliferativno delovanjezdravljenje rakaSARProteini toplotnega šoka velikosti 90 kDa (Hsp90) so eni najpomembnejših šaperonov, ki uravnavajo stabilnost, aktivacijo in razgradnjo številnih proteinov, povezanih z rastjo, proliferacijo in preživetjem celic. Pri svojem delovanju interagirajo z več kot 400 klientnimi proteini, med drugim tudi z onkogenimi proteini kot so EGFR, HER2, Braf, Cdk4 in drugi. Povečano izražanje Hsp90 lahko vodi v prekomerno agregacijo klientnih proteinov, promocijo celične proliferacije in angiogeneze, pospešitev celičnega cikla ter promocijo celične migracije in invazije. Hsp90 so tako zanimiva terapevtska tarča, saj z njihovim zaviranjem dosežemo inaktivacijo več klientnih proteinov in njihovo razgradnjo. V sklopu magistrske naloge smo sintetizirali deset zaviralcev C-končne domene Hsp90, pri čemer smo izhajali iz spojine 23 z že znanim antiproliferativnim delovanjem. Spreminjali smo le levi del strukture, medtem ko je osnovna piperazinska struktura s triazolnim skeletom ostala enaka. V nadaljevanju smo citotoksično delovanje končnih spojin ovrednotili na celični liniji raka dojke MCF-7 s pomočjo testa MTS, ki temelji na sposobnosti živih celic, da pretvorijo tetrazolijevo spojino (MTS) v obarvan produkt formazan. Na podlagi rezultatov testa smo raziskali odnos med strukturo in delovanjem teh spojin. Rezultati so pokazali, da imajo vse sintetizirane končne spojine, z izjemo neaktivne spojine 22, močnejše protirakavo delovanje kot referenčna spojina 23. Največjo jakost delovanja sta izkazali spojini 21 (IC50 = 1,3 ± 0,0 μM) in 20 (IC50 = 3,4 ± 0,3 μM), ki v levem delu strukture vsebujeta metoksinaftalen (21) in bifenil (20). Na podlagi tega lahko sklepamo, da so večji lipofilni aromatski sistemi v levem delu strukture ključni za močno antiproliferativno delovanje zaviralcev Hsp90. Poleg tega smo ugotovili, da spojine z dvojno halogeno substitucijo izkazujejo močnejšo jakost antiproliferativnega delovanja kot spojine z enojno substitucijo. To nakazuje, da so spojine sposobne tvoriti halogenske interakcije z vezavnim mestom C-končne domene Hsp90. Spojine, ki imajo na benzen prikondenziran nenasičen ciklični sistem, imajo šibkejše delovanje, na podlagi česar predvidevamo, da se te spojine slabše prilegajo v hidrofobni žep oziroma z njim ne tvorijo močnih interakcij. Nova spoznanja so tako pomembno prispevala k boljšemu razumevanju odnosa med strukturo in delovanjem zaviralcev C-končne domene Hsp90.20232023-09-26 08:45:43Magistrsko delo/naloga150950VisID: 101638sl