Vnetni proces in možnost tromboemboličnega zapleta pri pacientih s covid-19Osmani-Idrizi, Anida (Avtor) Osredkar, Joško (Mentor) D-dimerSARS-CoV-2COVID-19analizator BCS XPKonec leta 2019 se je na Kitajskem pojavilo več primerov atipične pljučnice, hitro se je izkazalo, da jo povzroča nov sev iz družine koronavirusov, ki so ga poimenovali SARS-CoV-2, bolezen pa COVID-19. Bolezen je lahko asimptomatska, najpogosteje pa poteka s simptomi, ki so podobni gripi, nekateri okuženi zbolijo za težjo obliko in potrebujejo hospitalizacijo na intenzivnih enotah. Z magistrsko nalogo smo želeli ugotoviti pomen vnetnega procesa v povezavi s tromboemboličnimi zapleti pri pacientih, ki so bili okuženi z virusom SARS-CoV-2 in hospitalizirani na oddelku intenzivne enote diagnostično terapevtskega servisa in sicer tako, da smo različne parametre primerjali z vrednostmi D-dimera. Meritve D-dimera smo izvedli na analazitorju BCS XP, vseh pacientov, vključenih v raziskavo, je bilo 272. Na podlagi rezultatov Mann-Whitneyevega U-testa smo statistično značilno povezavo uspeli ugotoviti med D-dimerom in smrtnostjo, saj je bil D-dimer približno 3,5-krat višji v skupini, kjer je prišlo do smrti. Povezavo smo našli tudi med vrednostmi D-dimera in uporabo deksametazona ter uporabo antibiotikov (v vseh primerih je bila p-vrednost < 0,05). S Spearmanovim koeficientom korelacije smo dokazali pozitivno korelacijo med vrednostmi D-dimera in prokalcitoninom ter C-reaktivnim proteinom (Spearmanov koeficient: prokalcitonin: 0,136, C-reaktivni protein: 0,176). Vrednosti D-dimera so bile statistično povezane tudi s procesom vnetja, hujše kot je bilo vnetje, višje so bile vrednosti D-dimera. Po drugi strani s pomočjo izračunov nismo uspeli dokazati statistično značilne povezave med vrednostmi D-dimera potekom bolezni, prav tako nismo dokazali povezave med vrednostmi D-dimera in sprejemom pacientov na enote intenzivne terapije (p > 0,05). Na podlagi izračunov smo ovrgli korelacijo med vrednostmi levkocitov in trombocitov ter D-dimerom. Razlik v vrednostih D-dimera nismo našli niti med skupinami, ki so za zdravljenje potrebovali dodatni kisik in med tistimi, ki kisika niso potrebovali. V povezavi s pljučnico, nismo uspeli potrditi razlik v vrednostih D-dimera med pacienti, ki so imeli »navadno« pljučnico in med tistimi, ki so imeli pljučnico kot posledico okužbe s SARS-CoV-2. Statistično značilnih razlik nismo našli niti pri pacientih, kjer se je na RTG slikanju pljuč pokazala pljučnica in tistimi kjer pljučnica ni bila vidna (p > 0,05). Skupaj s temi ugotovitvami naša raziskava prispeva k boljšemu razumevanju povezanosti med vrednostmi D-dimera, stopnjo vnetja in možnostjo tromboemboličnih zapletov pri pacientih s COVID-19.20232023-09-26 08:45:02Magistrsko delo/naloga150942VisID: 101630sl