<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vinogradništvo braniških kmetij od dvajsetih let 19. stoletja do leta 2020</dc:title><dc:creator>Cotič,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik Slavič,	Irma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zwitter,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Branik</dc:subject><dc:subject>Vipavska dolina</dc:subject><dc:subject>agrarna geografija</dc:subject><dc:subject>agrarna zgodovina</dc:subject><dc:subject>podeželje</dc:subject><dc:subject>vinogradništvo</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo preučevali spremembe v tehnikah vinogradništva in lokacijah vinogradov na kmetijah Krajevne skupnosti Branik (Vipavska dolina) med letoma 1820 in 2020. To preučevano območje smo izbrali, ker ima dolgo, a raznoliko zgodovino vinogradništva. Z analizo arhivskih virov (zemljiških katastrov 19. stoletja), regionalnega strokovnega časopisa, nadaljnje historične in sedanje vinogradniške literature, statističnih in kartografskih podatkov iz sodobne zgodovine in sedanjosti ter intervjujev, izvedenih na preučevanem območju, smo želeli spoznati, kako so se v času spreminjali vinogradniška tehnika, položaj, površina in funkcioniranje vinogradov. Predstavili smo tudi temeljne izzive, s katerimi se vinogradniki soočajo danes. Novosti, ki so jih zaznamovale splošne gospodarske in politične spremembe, vključno s tehnološkim napredkom v vinogradništvu, nove bolezni in škodljivci, ki so zahtevali prilagajanja vinogradnikov, so vodile v preobrazbo lokalnega kmetijstva. Vinogradništvo je bilo na začetku preučevanega obdobja le od ena od panog polikulturnega kmetijstva, ki so ji bila namenjena relativno oddaljena kmetijska zemljišča. V drugi polovici 20. stoletja se je lokalno kmetijstvo specializiralo v vinogradništvo. V preučevanem obdobju smo prepoznali bistvene zgodovinske dogodke in procese, ki so vplivali na vinogradniški razvoj. Na tej osnovi smo vinogradniško zgodovino braniškega ozemlja v dveh stoletjih od 20. let 19. stoletja dalje razdelili na štiri podobdobja. Vinogradniki se danes soočajo z ekonomsko neugodnim odkupom grozdja s strani Kmetijske zadruge Vipava, ki je v obdobju od 1960 do 2000 veljala za glavnega odkupovalca grozdja in pospeševalca te panoge. Posledično nekateri manjši vinogradniki opuščajo dele svojih vinogradov ali jih oddajajo v najem večjim vinarjem, ki so s svojimi blagovnimi znamkami v zadnjih 20 letih postali glavni lokalni pridelovalci vina in vzdrževalci vinogradniških površin.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-26 07:16:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150921</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 532846</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
