<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Lutkovno gledališče Matije Solce; ustvarjanje začasne skupnosti med igralci in gledalci</dc:title><dc:creator>Polajnar,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Toporišič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lutkovna predstava</dc:subject><dc:subject>začasna skupnost</dc:subject><dc:subject>estetika performativnega</dc:subject><dc:subject>Erika Fischer Lichte</dc:subject><dc:subject>kulturni kapital</dc:subject><dc:subject>Bourdieu</dc:subject><dc:description>Gledališče je svojevrstna umetnost. Prav je, da se že otroci spoznajo z njim, saj človeka umetnost bogati. Zanimalo nas je, ali obiskovanje gledališča pripomore k boljšemu učnemu uspehu v šoli ali ne; pri tem smo se opirali na Bourdieujevo tezo o kulturnem kapitalu. Ta je omogočila razlago doseganja neenakih šolskih dosežkov otrok v šoli, saj so izobraževalni dosežki povezani s količino kulturnega kapitala, ta pa ni enakomerno razdeljen po razredni strukturi. Obiskovanje gledališča kulturni kapital povečuje, zato je obisk predstave Močeradek gre čez cesto odlična izbira za eno izmed prvih srečanj otroka z gledališčem. To je lutkovna predstava, ki je drugačna, posebna. Med gledalci in igralci se vzpostavi začasna skupnost; priča smo performativnemu obratu, ki pravzaprav izhaja iz estetike performativnega. Erika Fischer Lichte, ki je pojem razvila, je performans na odru označila kot dogodek, čemur smo priča tudi v ljubljanskem lutkovnem gledališču pri predstavi Močeradek gre čez cesto.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-25 07:45:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 532828</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 71468386</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
