<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv foliarnega gnojenja z organskim gnojilom na kakovost pridelka in skladiščne sposobnosti čebulic šalotke (Allium cepa var. Aggregatum)</dc:title><dc:creator>Sintič,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Allium cepa</dc:subject><dc:subject>skupina Aggregatum</dc:subject><dc:subject>foliarno gnojenje</dc:subject><dc:subject>organska gnojila</dc:subject><dc:subject>kakovost pridelka</dc:subject><dc:subject>skladiščne sposobnosti pridelka</dc:subject><dc:description>V poskusu, ki je potekal od marca 2022 do maja 2023, smo na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete proučili razlike med foliarno gnojenimi in negnojenimi rastlinami šalotke. Pri poskusu smo uporabili 3 sorte: 'Red Sun', 'Jermor' in 'Longor', ki so se ponovile v 5 ponovitvah. Vsaka ponovitev je predstavljala 24 sadilnih mest. V 2-3 tedenskih razmikih smo 4× v rastni dobi polovico rastlin foliarno gnojili z organskim gnojilom Delfan Plus (biostimulant). Delfan Plus je beljakovinski hidrolizat na bazi L-amino kislin, ki jih lahko rastlina hitro sprejema. Ko so rastline dosegle tehnološko zrelost, smo v vsaki ponovitvi prešteli število gnezd in čebulic na gnezdo in stehtali posamezno gnezdo. Sledila je kalibracija čebulic od manj kot 3 cm do več kot 5 cm. Spreminjanje mase in velikosti čebulic smo spremljali na 20 čebulicah za vsako sorto, ki so bile ali niso bile tretirane. Merjenje smo opravili na približno 2 meseca v 5 terminih (september, november, januar, marec, maj). Ostale čebulice smo uporabili za merjenje skupnih topnih snovi in suhe snovi. Med meritvami smo šalotko skladiščili v hladilnici na konstantni temperaturi 4°C. Sorta 'Red Sun' je dosegla najmanjši pridelek (10 t/ha) in najmanjše število čebulic na gnezdo (3,1), največji pridelek  sorta 'Longor' (21 t/ha), največ čebulic na gnezdo pa sorta 'Jermor' (6,4) Čebulice med rastno dobo so dosegle največjo vsebnost skupnih topnih snovi (STS) pri sorti 'Jermor' (24,5 %). Med skladiščenjem je masa čebulic pri vseh sorta enakomerno padala. Vsebnost suhe snovi v čebulicah je v času skladiščenja pri vseh sortah sprva naraščala, nato pa začela upadati. Foliarno gnojenje z biostimulantom ni imelo vpliva na število čebulic v gnezdu, vsebnost STS in suhe snovi v čebulicah ter hitrost padanja mase čebulic v času skladiščenja. Imelo pa je, glede na sorto, različen vpliv na količino pridelka. Foliarno gnojenje s biostimulantom ni imelo vpliva na kakovost pridelka in skladiščne sposobnosti čebulic šalotke.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-24 07:15:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150815</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 231093</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 165731331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
