<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv jeklenih vlaken v kompozitnem tornem materialu</dc:title><dc:creator>Miladinovska,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čurila,	Sven	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>torni material</dc:subject><dc:subject>jeklena vlakna</dc:subject><dc:subject>kompozit</dc:subject><dc:subject>obraba</dc:subject><dc:subject>strižna trdnost</dc:subject><dc:subject>mikroskopija.</dc:subject><dc:description>Torni materiali za zavorne sisteme običajno vsebujejo kovinske sestavine za izboljšanje njihove odpornosti proti obrabi, toplotne prevodnosti in trdnosti. Različne kovine, kot so baker, jeklo, železo, med, bron in aluminij, se v tornih materialih uporabljajo v obliki vlaken ali delcev. Na trenje in obrabo tornih materialov vplivajo vrsta, morfologija in trdota kovinskih sestavin.
Trenutno se v industriji tornih materialov veliko uporabljajo jeklena vlakna, saj zagotavljajo dobro odpornost proti obrabi in ohranjajo učinkovitost trenja pri povišani temperaturi. Vendar pa lahko jeklena vlakna povzročijo čezmerno obrabo zavornega diska, zaradi česar nastanejo v zavornem disku velike razlike v debelini, kar je glavni vzrok za tresenje ali vibriranje zavor. Vzrok je v visoki trdoti in dobrem kovinskem oprijemu jeklenih vlaken v tornem materialu. Koeficient trenja, dobljen iz čistega stika med kovino in kovino, pa se pogosto razlikuje od koeficienta trenja kompozita, ki vsebuje kovine in drsi ob kovinsko površino; neskladje je posledica vpliva drugih sestavin v kompozitu. O vlogi kovinskih vlaken v tornih materialih in interakcij različnih sestavin tornih materialov na drsnem vmesniku pri zavornem delovanju ni veliko znanega.

V diplomskem delu smo obravnavali vpliv armaturnih delcev v kompozitnem tornem materialu. Raziskovali smo učinek različnih vsebnosti jeklenih vlaken na trenje in obrabo različnih tornih parov zavor. Namen naloge je bil preučevati lastnosti tornega materiala glede na njegove mehanske lastnosti, kot so obraba, strižna trdnost in tribološke lastnosti v prisotnosti armaturnih vlaken. Za izvedbo testov so bile izdelane štiri različne mešanice kompozitnih tornih materialov z različno vsebnostjo jeklenih vlaken. Eksperimentalno delo je obsegalo pripravo zmesi, toplo stiskanje vzorcev in toplotno obdelavo. Poleg tega pa še izdelavo namenskega orodja za epruvete strižnega preizkusa. Za testiranje obrabne odpornosti in merjenja koeficienta trenja smo uporabili Kraussov test ter strižni test. Za karakterizacijo mikrostrukture tornih materialov smo uporabili svetlobni in vrstični elektronski mikroskop (SEM) z energijsko disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov (EDS).</dc:description><dc:publisher>J. Miladinovska</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-23 09:00:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150809</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 96266</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 168504323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
